V obravnavanem primeru je v obsojenčevem ravnanju - sodišče je zaradi posvetovanja z zagovornikom glede zahteve za izločitev nedovoljenih dokazov predobravnavni narok preložilo, obsojenec je na preloženem predobravnavnem naroku izrecno izjavil, da umika zahtevo za izločitev dokazov, nato pa je v pritožbi, ki jo je vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, uveljavljal kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP - mogoče prepoznati očitno zlorabo procesnih pravic. Nastali procesni položaj je namreč treba razlikovati od situacije, ko bi obsojenec na predobravnavnem naroku priznal krivdo, o (ne)zakonitosti dokazov pa bi on oziroma njegova obramba molčala. V tem primeru je namreč obsojenec, kot že rečeno, izrecno izjavil, da ne bo zahteval izločitve nezakonitih dokazov, nato pa je brez kakršnekoli obrazložitve, zakaj je spremenil svoje stališče, zakonitost dokazov napadel v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ob tem ne gre spregledati okoliščine, da je zaradi izostanka obrazložitve sodbe v zvezi z dejstveno podlago, na kateri temelji preizkus priznanja krivde, presoja zakonitosti dokazov in zlasti spoznavna vez med morebiti nezakonitimi dokazi in opiranjem odločitve sodišče na te dokaze, znatno otežena.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
Odločba o varnostnem ukrepu je sestavni del obsodilne sodbe (5. točka 359. člena ZKP) in je vezana na ugotovljeno kaznivo dejanje. Vložnica torej zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zoper sodbo, ki ni v celoti formalno in materialno pravnomočna, ter med postopkom, ki ni pravnomočno končan.
kaznivo dejanje posilstva - dokazni standard - dokazna ocena - dejansko stanje - pravno vprašanje
Vrhovno sodišče je v svoji praksi že zavzelo stališče, da gre pri vprašanju izpolnjenosti dokaznega standarda, vključno s standardom gotovosti, zahtevanim za obsodbo, za pravno vprašanje. V okviru te presoje pa je odločanje o dejanskem vprašanju neločljivo povezano s pravnim vrednotenjem. Pri ugotavljanju izpolnjenosti dokaznega standarda gotovosti je presoja vezana zlasti na dokazno oceno sodišč nižje stopnje. Nasprotno temu, za kar se v pretežnem delu a neutemeljeno zavzema vložnik, bi moralo Vrhovno sodišče ponovno (še tretjič zapored) samo pretehtati vse dokaze, jih dokazno oceniti in presoditi, ali po svoji kakovosti in količini zadostijo dokaznemu standardu in posledično izreku obsodilne sodbe, kar pa Vrhovnemu sodišči, z izjemo pooblastila iz 427.člena ZKP, ni dovoljeno.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi
Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji Upravnega sodišča ne nasprotuje. V pritožbi le ponavlja tožbene navedbe, ki jih je Upravno sodišče ocenilo kot pavšalne, ter trdi, da je tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, resnično, stvarno, osebno in predvidljivo. Ob tem ne trdi, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da njegove tožbene navedbe ne pomenijo novot v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, niti ne navaja razlogov, ki bi na kaj takega kazali vsaj posredno.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti - strokovna sodelavka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo argumentacijo predlagajočega sodišča, ki temelji na navedbah o dnevnem srečevanju strokovnih sodelavcev in sodnikov obeh sodišč na istem hodniku sodne zgradbe. Predlogu je zato ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Krškem.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta nižji sodišči pravilno presodili kršitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, glede na to, da preživljanka sama ni izrazila nezadovoljstva, ni grajala ravnanja preživljalke, ni uveljavljala pravic iz pogodbe in je odobravala prejeto oskrbo?
ZSVI člen 27. ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek za varstvo koristi otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje pravic - pravica do pritožbe - ekonomičnost postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kasatorično pooblastilo - ugoditev pritožbi
Vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače. Teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. Luka, ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšna situacija kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - obrazloženost sodne odločbe
To, da se je preiskovalni sodnik (le) skliceval na predlog državnega tožilca in zakonske pogoje, ki jih vsebuje ZKP, še ne pomeni, da je ravnal kvalificirano napačno. Sklicevanje na predlog državnega tožilca (dejansko stanje) in navajanje zakonskih določb (normativni del) izkazuje, da je preiskovalni sodnik opravil določeno presojo pogojev pred izdajo sodne odločbe ter da ni deloval arbitrarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00084735
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273. ZPP člen 367a, 378, 385/3, 391.
zahteva za varstvo zakonitosti - regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - Direktiva Sveta 93/13/EGS - posojilo v tuji valuti - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 379. URS člen 23. SPZ člen 28, 43.
dopuščena revizija - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - ugoditev reviziji
Tožnik je v pritožbi opozoril na razhajanje med zapisnikom in razlogi sodbe, pritožbeno sodišče pa ni zapisalo niti da očitanega nasprotja ni, niti se ni ukvarjalo z odpravo kršitve. S tem je tožnika prikrajšalo za vsebinski odgovor na njegovo pritožbo in kršilo njegovo pravico do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje - višje sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je tožnik bratranec direktorice pristojnega višjega sodišča, ki opravlja naloge sodne uprave in posledično organizacijsko vpliva na delovanje celotnega sodišča ter sodeluje vsemi sodnicami in sodniki sodišča, ki jih je skupaj samo štirinajst, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe - regionalna pomoč - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je Upravno sodišče RS glede na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve pravilno odločilo, da mora upravni organ v ponovnem postopku odločiti po (novem) veljavnem predpisu Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2022-2027 (Uradni list, št. 15/22) in ne po predpisu, veljavnem v času prvega odločanja, tj. Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2014-2021 (Uradni list, št. 103/13 in 173/20)?"
izvršba - predlog za odlog izvršbe - izterjava denarne kazni - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog
Zakonodajalec je z 10. členom ZIZ omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker tako pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe kot tudi pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o ugotovitvi, da dolžnik ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi, in o dovoljeni izvršbi na TRR dolžnika zaradi izterjave izrečene denarne kazni 150 EUR, nista sklepa iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev. Zato je Vrhovno sodišče dolžnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
ZUS-1 člen 27, 27/3. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 2, 62a, 62b.
imenovanje predsednika sodišča - načelo neposrednosti - navzočnost na seji - Sodni svet - načelo transparentnosti - prosti preudarek - načelo enakosti
Vrhovno sodišče se načelno strinja, da je treba v postopkih imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč stremeti k temu, da se v čim večji meri udejanji načelo neposrednosti. Kakovostno odločanje se namreč najbolje zagotavlja tako, da se člani Sodnega sveta ne samo seznanijo z razpoložljivim procesnim gradivom, ampak so navzoči tudi pri razgovoru s kandidatom. Kljub temu očitana kršitev ni podana: iz Poslovnika Sodnega sveta in ZSSve ne izhaja, da bi o imenovanju predsednika sodišča lahko odločali le člani, ki so sodelovali v vseh predhodnih fazah postopka, kot tudi ne obveznost člana Sodnega sveta, da glasuje o vseh zadevah, ki se obravnavajo na posamezni seji.
Neodvisnost Sodnega sveta se neločljivo povezuje z njegovo odgovornostjo - zaupanje javnosti in njeno podporo mora graditi s preglednim delom in odgovornostjo. Kot poudarja Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), noben sodni svet ni nad zakonom. Nekatere odločitve sveta vplivajo na pravice, ki jih varuje Evropsko sodišče za človekove pravice, na primer v zvezi s kariero sodnikov, zato morajo biti obrazložene, sodniki pa morajo imeti pravico do sodnega varstva. Kadar pravilnost sklepa sveta preizkusi neodvisno sodišče, je sodni svet za tak sklep odgovoren.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da obrazložitev izbire imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča zaradi specifičnega načina odločanja Sodnega sveta ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom. Sodni svet o izbiri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za predsednika sodišča, v okviru zakonsko določenih kriterijev odloči po prostem preudarku, na podlagi samostojne ocene, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. Z izbiro posameznega kandidata je namreč že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00084832
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 6, 16, 46, 435. SPZ člen 10, 43. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 3.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - parkirno mesto - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - zmota - skrbnost - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - raziskovalna dolžnost - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zaupanje v zemljiško knjigo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali se v okoliščinah konkretnega primera tožnica lahko v razmerju do toženke učinkovito sklicuje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo oziroma na lastno vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi pri spornem parkirnem mestu št. 4?