Določbe drugega odstavka 23. a člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se po ugotovitvi, da kmetijska zemljišča sicer presegajo 20 odstotkov, vendar nihče od sprejemnikov ponudbe ne izpolnjuje pogojev za predkupnega upravičenca po ZKZ, uporabi drug zakon, na primer ZG, in nadaljnji postopek vodi ter presoja izpolnjevane pogojev za predkupnega upravičenca po določbah ZG. Taka razlaga bi presegla jasno zakonsko določbo, iz katere že po jezikovni razlagi izhaja, da ko delež kmetijskih zemljišč predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, je posledično izključeno uveljavljanje predkupne pravice po drugih določbah drugih zakonov, četudi se v nadaljnjem postopku izkaže, da predkupnih upravičencev po ZKZ ni in ne glede na to, da bi po ZG pa bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje prednostne pravice pri nakupu gozda (deseti odstavek 47. člena ZG).
pomembno pravno vprašanje - namen - davek od dohodka iz kapitala - povečanje vrednosti - tržna vrednost - odsvojitev kapitala - realizacija - dohodek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 99. člena ZDoh-2, na podlagi katere je davčni organ zavezanki odmeril davek od dobička iz kapitala od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi odplačne pogodbe ob upoštevanju primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi namesto ob upoštevanju ob odsvojitvi pogodbeno določene in dejansko prejete kupnine za odsvojen poslovni delež, ki je bila enaka vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. vplačanemu osnovnemu vložku), tako da zavezanka dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju njenega dohodka, ni ustvarila, neskladna z načelom enakosti, načelom davčne pravičnosti in enakomerne porazdelitve davčnih bremen iz 14. člena Ustave in je bilo nedopustno poseženo v zavezankino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in 67. člena Ustave, pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave?"
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - delovni čas - počitek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družba z enim družbenikom - upravljanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo - vpis v knjigo sklepov - materialnopravna predpostavka - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V primeru enoosebne d. o. o. je okoliščina, ali je bil sklep edinega družbenika za odobritev vložitve odškodninskega zahtevka zoper poslovodni organ po osmi alineji 505. člena ZGD-1 vpisan v knjigo sklepov v skladu z drugim odstavkom 526. člena ZGD-1, materialna predpostavka za vložitev odškodninskega zahtevka. Materialno pravo trditveno in dokazno breme glede izpolnitve pogoja iz drugega odstavka 526. člena ZGD-1 nalaga tožnici.
Ker je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da materialno pravo tožnici ne nalaga dokaznega bremena glede drugega odstavka 526. člena ZGD-1, gre za kršitev materialnega prava, in ne procesnih pravil glede procesnega dokaznega bremena, saj položaj, ko bi se procesno dokazno breme že prevesilo na stran toženca, ni nastopil.
izvršilni postopek - sodna poravnava - obročno plačilo dolga - zamuda s plačilom posameznega obroka - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora upnik pri obročnem načinu odplačevanja dolga, ki v primeru dolžnikove zamude s plačilom dveh obrokov, skladno z besedilom sodne poravnave, povzroči zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov, ob vložitvi predloga za izvršbo, dokazati zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov z javno listino ali po zakonu overjeno listino ali oziroma z novo pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla; v smislu 2. in 3. odstavka 20. člena ZIZ ali zadostuje vložitev predloga za izvršbo na podlagi sodne poravnave, v kateri upnik zatrjuje, da je nastopil pravni položaj zapadlosti celotne terjatve.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
dopuščena revizija - stečajni postopek - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - začetek stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - izločitvena pravica - varstvo lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - zavrnitev revizije
Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca.
revizija v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi prvega odstavka 10. člena ZIZ je revizija (pod pogoji, ki jih določa ZPP) dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da je v postopkih izvršbe in zavarovanja revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - procesne kršitve - zavrnitev predloga
Domnevne nepravilnosti pri vodenju postopka in morebitne procesne kršitve, na katere se sklicujeta predlagatelja, niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh kršitev namenjena pravna sredstva. Zato tudi, če bi pristojno sodišče kršilo pravila postopka, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Osebne okoliščine posameznega sodnika (npr. tesnejše prijateljstvo) so razlogi, ki lahko utemeljijo odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
dopuščena revizija - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe - procesna jamstva - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče ob preizkusu izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje (367. in 370. člen ZPP) ugotavlja, da je sodba sodišča druge stopnje v zadostni meri in dovolj konkretno obrazložena, zato zatrjevane kršitve 22. in 25. člena Ustave RS niso podane. Do vprašanja, ali so razlogi sodišča druge stopnje tudi materialnopravno pravilni, pa se Vrhovno sodišče ne opredeljuje, saj presega domet dopuščene revizije.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - počitek - delovni čas - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vezanost na odpovedni razlog - obveznost prilagoditve delovnega mesta - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali sta sodišči druge in prve stopnje presegli opredelitev dejanskega odpovednega razloga, ki je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
− ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici iz razloga invalidnosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b, 46. ZIZ člen a42b.
zavrnitev priznanja in izvršitve - pridržek javnega reda - glavna obravnava v pritožbenem postopku - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - zavrnitev pritožbe
SEU je pojasnilo, da je treba pojem "očitnega nasprotja z javnim redom države članice" razlagati ozko, ker pomeni oviro za izpeljavo enega od temeljnih ciljev Uredbe št. 1215/2012 - prost pretok sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Uporaba določila o javnem redu je upravičena le takrat, ko bi bil s priznanjem ali izvršitvijo sodne odločbe, ki je bila sprejeta v drugi državi pogodbenici, nesprejemljivo kršen pravni red države, v kateri se zahteva priznanje, ker bi ta odločba posegala v eno od temeljnih načel. Da se zagotovi spoštovanje prepovedi preverjanja tuje sodne odločbe glede vsebine, mora poseg pomeniti očitno kršitev pravnega pravila, ki se v pravnem redu države, v kateri se zahteva priznanje, šteje za bistveno ali očitno kršitev pravice, ki je v tem pravnem redu priznana kot temeljna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni izkazala obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Njene navedbe o domnevnem vplivu prokurista tožene stranke na sodnike pristojnega sodišča so namreč povsem pavšalne in objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi. Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tudi ne predstavlja okoliščina, da pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu teče več sporov med pravdnima strankama in med zakonito zastopnico tožeče stranke in prokuristom tožene stranke. Enako velja za navedbe tožeče stranke o majhnem številu sodnikov, zaposlenih na Okrožnem sodišču v Novem mestu.
ZDR-1 člen 148, 148/6, 148/7, 155, 155/2, 156, 156/1, 156/3.
dopuščena revizija - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - kršitev pravic delavca - tedenski počitek - dnevni počitek - kompenzacija - odškodnina za nepremoženjsko škodo
V primeru neenakomerno razporejenega ali prerazporejenega delovnega časa se število ur dela in počitka spreminja. S tem se spreminja tudi število prostih ur delavca; ko dela več, je prostih ur manj in obratno. V takšnem primeru mora delodajalec paziti, da delavcu kljub temu zagotavlja najmanj minimalni dnevni in tedenski počitek ter da delavec ne preseže maksimalnega števila tedenskih delovnih ur. To pomeni, da lahko delavčeva obremenitev v nekaterih tednih (lahko tudi več tednov) znaša več kot 40 ur, v drugih pa manj. V primerih koriščenja izravnalnih ur gre le za uravnavanje presežkov ur z namenom nepreseganja 40 ur na teden. Z naknadnim koriščenjem presežkov opravljenih ur se torej vzpostavlja le povprečna obremenitev 40 ur tedensko. Ur te izravnave ni pravilno šteti v kvoto opravljenih ur, saj bi to pomenilo, da se te ure upoštevajo dvakrat - najprej, ko so oddelane, nato še, ko se izravnajo v obliki odsotnosti. Namen je ravno obraten. Izravnalne ure se štejejo kot ure le za namen evidenc - zato, da delodajalec in delavec ob evidentiranih presežkih oddelanih ur vesta, za kolikor ur in kdaj je bila delavcu omogočena izravnava v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa (z namenom doseči povprečno 40 ur tedensko obremenitev). Pomembno je tudi, da gre za ure, ko delavec nima delovnih obveznosti do delodajalca in prosto razpolaga s svojim časom!
odškodninska odgovornost delavca - kazenski postopek - napotitev oškodovanca na pravdo - rok za vložitev tožbe - pričetek teka roka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da začne trimesečni rok za vložitev tožbe po 367. členu OZ teči, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 129. člena ZKP) in še preden oškodovanec izve za pravnomočnost sklepa o napotitvi.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - staro pooblastilo - predložitev pooblastila - nepodpisana vloga
Sodba sodišča druge stopnje je bila pooblaščencu tožnice vročena 15. 7. 2025. Na pooblastilu, priloženem predlogu, je naveden datum 25. 9. 2023. To pooblastilo ni novo, vrhovno sodišče pa nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo, poziva na odpravo pomanjkljivosti. Zato je ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog kot nedovoljen zavrglo.
Predlog tudi ni podpisan. Zato je nepopoln. V postopku z revizijo oziroma s predlogom za dopustitev revizije se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Zato je Vrhovno sodišče predlog tudi kot nepopoln zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče zakonitega zastopnika - sedež pravdne stranke - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da ima tožeča stranka sedež izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Nasprotno stališče bi porušilo sistem organiziranosti po zakonito uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti.
nedovoljena revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi revizija ni bila predhodno dopuščena, zato formalni pogoj za njeno obravnavanje ni izpolnjen in se posledično revizija zavrže.
Tožena stranka, ki je pravna oseba, predmetne vloge tudi ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč po svoji zakoniti zastopnici (direktorici), ki ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da za vložitev revizije nima postulacijske sposobnosti in se posledično takšna vloga kot nedovoljena zavrže (367.č člen ZPP).
Ker zahteve v zvezi s postulacijsko sposobnostjo po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP veljajo tudi za vložitev predloga za dopustitev revizije, bi Vrhovno sodišče enako ravnalo tudi v primeru, če bi predmetno vlogo tožene stranke obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije (367.č člen ZPP).