ZPP člen 37, 38/1, 70, 73, 73/1, 73/5. URS člen 23.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - zavrnitev pritožbe
Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga.
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - velikost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna oddaljenost dogodkov - nekonkretizirane navedbe - pooblaščenec stranke - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi, različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje.
obvezno zavarovanje v prometu (zavarovanje avtomobilske odgovornosti) - povzročitev škode v prometni nesreči - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - zapustitev kraja škodnega dogodka - zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine - regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odgovornost voznika motornega vozila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica na podlagi 8. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu upravičena do povračila tudi v primeru, ko zavarovanec oziroma odgovorna oseba ni vedela, da je povzročila škodo, bi pa to morala in mogla vedeti.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 384, 367č, 384/1.
laičen predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
V (ne)pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
davek na dobiček iz kapitala - pogodba o prenosu poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - premoženje davčnega zavezanca - odpadla pravna podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja - vračilo davka - analogna uporaba pravil - davek na promet nepremičnin - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− "Ali je sodišče v konkretnem primeru izvedlo pravilno materialno presojo kriterijev glede povečanja premoženja davčnega zavezanca ob razveljavitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža?
− Ali je sodišče v konkretnem primeru materialno pravilno presodilo, da po odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje v smislu enega izmed pogojev za vračilo plačanega davka od dobička iz kapitala na temelju analogne uporabe 16. člena ZDPN-2?"
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
URS člen 2, 29, 155. ZDavP-2J člen 71, 71/1. ZDavP-2 člen 95.
dopuščena revizija - skladnost z Ustavo RS - davčne obresti - ex lege nastanek davčnih obresti - povratna veljava predpisov - ustavnoskladna razlaga - obrestovanje - davčni inšpekcijski nadzor
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024 ocenilo, da 95. člen ZDavP‑2 tudi po spremembi z novelo ZDavP-2J ni v neskladju ne z 2. in ne 29. členom Ustave.
Tudi davčne obresti nastanejo tako kot samo davčno razmerje, po volji zakonodajalca, takoj, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji (ex lege), za vsak dan v obdobju obrestovanja in ne šele z izdajo akta, v katerem bi bile ugotovljene. S tega vidika je mogoče govoriti tudi o (do uveljavitve spremembe) zaključenem pravnem položaju davčnih zavezancev glede obrestne obveznosti iz 95. člena ZDavP-2, v katerega pa je, če se sprejme razlaga Upravnega sodišča, očitno povratno obremenjujoče poseženo, saj so za obdobje, ko novela še ni veljala (za obdobje pred 1. 1. 2017), dolžni na podlagi kasneje zaključenega davčnega inšpekcijskega postopka plačati obresti, ki jim sproti niso nastajale, saj je bila obrestna mera nižja.
Ob uporabi določbe prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J je do ustavno skladnega rezultata z vidika 155. člena Ustave mogoče priti le tako, da se iz nje izloči materialnopravne določbe glede obrestovanja v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora kot posebnih upravnih postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti in zajemajo nadzor nad upoštevanjem zakonov v preteklih (zaključenih) davčnih obdobjih. Ker je zaradi teh posebnosti (nedopustno) povratno učinkovanje teh določb toliko bolj izraženo in za davčne zavezance obremenjujoče, bi zato vključitev teh postopkov v pravilo iz prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J morala biti izrecno zakonsko določena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088922
KZ-1 člen 184, 184/2. ZKP člen 202, 202/2.
sklep o odreditvi pripora - opis dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Sklep o odreditvi pripora mora v skladu z drugim odstavkom 202. člena ZKP obsegati obrazložitev o (med drugim) kaznivem dejanju, ki ga je obdolženec obdolžen, ter obrazložitev vseh odločilnih dejstev, iz katerih izhaja utemeljen sum. Kaznivo dejanje mora biti opredeljeno v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati na način, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako dovršen ter vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o uvedbi preiskave, sodba).
Glede na opis dejanja, kot je zajet v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, ni mogoče pritrditi vložnici zahteve, da iz njega ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 184. člena KZ-1. Iz opisa dejanja je razviden očitek, da je obdolženec proizvajal in prodajal izdelke z visoko vsebnostjo THC, ki so kljub opozorilu o neprimernosti uživanja po obliki in strukturi predstavljali živilo in kot takšni tveganje, da jih bodo kupci zaužili. Prav tako je opredeljeno, da je vsebnost THC presegala dopustno mejo, nadalje pa še, da so kupci izdelke tudi dejansko zaužili in obdolžencu poročali o učinkih uživanja in zastrupitvah. Iz tako opredeljenega dejanja izhajajo vse odločilne okoliščine, ki za ugotovitev obstoja očitanega kaznivega dejanja na ravni utemeljenega suma zadoščajo. Dokončna presoja pravilnosti opisa in pravna opredelitev kaznivega dejanja pa bosta lahko predmet presoje v nadaljevanju postopka.
ZDavP-2 člen 111, 111/2. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev revizijskega postopka - začasni sklep za zavarovanje - zavarovanje davčne obveznosti - učinkovito sodno varstvo - načelo sorazmernosti
Iz drugega odstavka 111. člena ZDavP‑2 sedaj izhaja, da se v primeru pričakovane davčne obveznosti nad določeno višino ta obveznost zavaruje avtomatično - torej tudi, če je to zavarovanje nepotrebno in zato nesorazmerno posega v položaj zavezanca za davek. To pa je očitno v nasprotju z zahtevami 1. člena Prvega protokola. Še več, s tem se zavezancu za davek tudi odvzema možnost učinkovitega sodnega varstva, saj sodišče ob preizkusu izrečenega ukrepa nima pravne podlage za presojo, ali je ukrep sorazmeren in ali kot tak utemeljuje poseg v premoženje davčnega zavezanca.
Vrhovno sodišče je zato prekinilo revizijski postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 111. člena ZDavP-2.
dopuščena revizija - pomemebno pravno vprašanje - upravni organ - upravni postopek - procesne predpostavke - pritožba - pristojnost za zavrženje pritožbe - pritožba vložena po neupravičeni osebi - pomanjkanje pravnega interesa
Določbe ZUP dopuščajo odločitev upravnega organa, da pritožbo stranke upravnega postopka zavrže kot vloženo po neupravičeni osebi, če ta zanjo nima pravnega interesa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088465
ZMZ-1 člen 20, 24, 28, 52.
mednarodna in subsidiarna zaščita - mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - subsidiarna zaščita - neizkazana resna škoda - subjekt preganjanja ali resne škode - ekonomski razlog - revščina - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - varna izvorna država
Institut mednarodne zaščite daje zaščito le osebi pred resno škodo, ki bi jo tej osebi v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu resne škode. Tudi če oseba izkaže, da se v izvorni državi ni mogla preživljati zaradi tamkajšnjih slabih gospodarskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Razlog za mednarodno zaščito ne more biti le okoliščina, da je za prosilca ekonomski in socialni sistem v izvorni državi slabši kot v državi, kjer prosi za mednarodno zaščito.
Dejstvo, da pravosodni policisti obtoženca iz ZPMZKZ Celje trikrat niso osebno privedli na narok pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ne utemeljuje izjemnosti okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba odstopiti od splošnih zakonskih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Pristojno sodišče ima po veljavnih določbah ZKP na voljo različne mehanizme za zagotavljanje nemotenega sojenja, med katerimi sta za obravnavani primer relevantna predvsem privedba obdolženca in izvedba videokonference.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pomembno pravno vprašanje - pojem - vlaganje v raziskave in razvoj - davčne olajšave - davčne ugodnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je v okvir pravnih pojmov "raziskava" in "razvoj" po 55. členu ZDDPO-2 mogoče umestiti programiranje za poslovno uporabo v programskem jeziku (npr. C-sharp, SQL), s katerim se obstoječemu računalniškemu programu (sistemu) dodajo nove uporabniške funkcionalnosti, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo? In s tem v povezavi, ali bi morala biti omenjena pravna pojma, da bi bila ureditev skladna z 2. in 147. členom Ustave Republike Slovenije - Ustava, definirana v zakonu in je ureditev protiustavna, ker v šestem odstavku 55. člena ZDDPO-2 v celoti prepušča ministru, pristojnemu za finance, da ju definira?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - sodnica kot tožnica - sodnica prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Med strankama poteka pravdni postopek, v katerem so odnosi izrazito polarizirani. Tožnica je dolgoletna sodnica organizacijske enote pristojnega sodišča. Ker opravlja vodstveno funkcijo, je med bolj izpostavljenimi sodniki tega okrožja. Verjetno je, da je v dolgoletni karieri spletla vezi s sodniki pristojnega sodišča, dodatno zato ker se sodišči nahajata na istem naslovu.
posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - civilni delikt - vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo - protipravnost ravnanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - elementi civilnega delikta - obrazloženost revizije - deliktna odškodninska odgovornost - poseg v čast in dobro ime - pritrdilno ločeno mnenje - odklonilno ločeno mnenje
Pritožbeno sodišče je izreklo nedenarno odškodninsko sankcijo po 178. členu OZ, ne da bi ugotavljalo obstoj prvin civilnega delikta. Tako je ravnalo, ker je menilo, da je vezano na kazensko oprostilno sodbo, zaradi česar je treba šteti, da tožnik dejanj, ki ga jih je bremenila obtožnica, ni storil. Takšno ravnanje je napačno. Oprostilna kazenska sodba za tožnika ne nadomešča predpostavk civilnega delikta, ki naj bi ga storila toženka, in so pogoj za izrek odškodninske sankcije.
postulacijska sposobnost - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - laičen predlog - dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi bi moralo pristojno sodišče ali nasprotni udeleženec za opravo procesnih dejanj opraviti pot v razdalji 162 km v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088631
OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6, 7. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 297/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - načelo lojalne razlage - metodološki napotek - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - evropsko pravo - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - predlog za predhodno odločanje SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - predložitvena dolžnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije