ZUP člen 260, 260/1-1, 267, 268. ZDoh člen 15,15/1. ZUS člen 73.
dohodnina - obnova postopka - dovolitev obnove postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo ali nov dokaz
Za dovolitev obnove postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, če je to novo dejstvo ali nov dokaz, mora biti ta takšen, da bi skupaj z drugimi ali sam zase pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan že v prvotnem postopku; da je podan pravočasen predlog upravičene osebe, če gre za obnovo na predlog oziroma da je sklep o dovolitvi obnove izdan pravočasno, če gre za obnovo po uradni dolžnosti. Ali pa bo v obnovljenem postopku izdana drugačna odločitev, pa je odvisno od ugotovitve v obnovljenem postopku.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - varstvo osebnostnih pravic - pravica do obveščenosti - pravno priznana škoda - revizija - obseg revizijske presoje
V času, ko je izšel prispevek v reviji drugotožene stranke in so mu po tiskovni konferenci Upravne javne varnosti Kranj sledili še drugi, v Republiki Sloveniji še ni veljala Ustava Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I), ki poudarja varstvo človekovih pravic, niti ni bila ratificirana Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS, št. 33/94 - MP, št. 7). Kljub temu so bila tedaj znana in sprejeta temeljna načela civilizacijske družbe, ki izhajajo že iz Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (Uradni list DFJ, št. 66/45 - MP in Uradni list RS, št. 24/92 - MP), iz splošne Deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 - MP in Uradni list RS, št. 35/92 - MP, št. 9) in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 - MP in Uradni list RS, št. 35/92 - MP, št. 9). Zato zaključek sodišč prve in druge stopnje, češ da so družbene razmere tedaj opravičevale žaljivo naslavljanje prispevkov, ni pravilen. Ravno nasprotno: v takih razmerah je bila žaljivka lahko še bolj boleča in nevarna.
Za to, da je kdo upravičen do odškodninske terjatve, morajo biti sočasno izpolnjene naslednje predpostavke: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, odgovornost, vzročna zveza in škoda. Pri zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ZOR omogoča več vrst pravnega varstva, za denarno odškodnino pa še dodatne zahteve. Glede na to, da drugotožnik in tretja tožnica v reviziji ne grajata ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da nista trpela dovolj intenzivnih in dolgotrajnih duševnih bolečin, mora revizijsko sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključiti, da bi prisoditev denarne odškodnine v takem primeru podpirala težnje, ki niso združljive z naravo in namenom pravnega instituta denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V sporu gre za odločitev o premoženjskopravnih zahtevkih, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, v tem primeru pa se presoja vrednost spora in ugotavlja pravica do revizije za vsak zahtevek posebej (367. člen v zvezi z drugim odstavkom 41. člena ZPP), obresti pa se ne upoštevajo, saj se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Zneski ne presegajo mejnega zneska za dovoljenost revizije 1.000.000 SIT, zato je bilo treba revizijo zavreči (377. člen ZPP).
odpis davčnega dolga - odpis terjatev iz naslova zamudnih obresti - rok za vložitev vloge za odpis dolga
Rok za vložitev vloge za odpis dolga je določal zakon in ker zakon ni določal drugače, vloge tožnice, ki jo je vložila pred uveljavitvijo tega zakona, ni bilo mogoče obravnavati po tem zakonu.
Tožeča stranka je v okviru glavnega zahtevka zahtevala še plačilo kapitaliziranih obresti oziroma postranske terjatve (tožeča stranka jih je uveljavljala le v seštevku) od neporavnanih in v izvršilnih postopkih neizterjanih terjatev, in zakonske zamudne obresti od 8.3.1995 dalje (tožba vložena 14.3.1995). Z revizijo se torej izpodbija poleg odločitve o treh glavnih zahtevkih v vrednosti 125.161,70 SIT, 492.298,70 SIT in 146.740,50 SIT, še odločitev o postranskih terjatvah v skupnem znesku 2.521.477,60 SIT. Ker pa se pri določitvi vrednosti spornega predmeta postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP), torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde, se vrednost določa po glavnih terjatvah. Tako je vrednost spornega predmeta premajhna za dovoljenost revizije in je bilo treba nedovoljeno revizijo v celoti zavreči (377. člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22677
KZ člen 127, 127/2-1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zaporedje izvršitve posameznih kaznivih dejanj je lahko pomembno za obrambo, če se, na primer, zatrjuje alibi za katero od kaznivih dejanj, ali uveljavlja neprištevnost pri izvršitvi katerega od kaznivih dejanj, ki jo je sprožil določen dogodek med posameznimi kaznivimi dejanji.
ZOR člen 134, 262, 262/2, 266, 348, 446, 446/5, 453.
neizpolnitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - prevzem dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - prevzem izpolnitve - vsebina volje pogodbenih strank
Obveznost tožnice izvira iz njene poslovne odškodninske odgovornosti, ki temelji na določbi drugega odstavka 262. člena ZOR. Obseg poslovne odškodnine pa določajo določbe 266. člena ZOR. V danem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil tožnici ob sklenitvi pogodbe znan namen tožencev, da si zagotovita še "preostanek kupnine" v višini 130.000 DEM, kar pomeni, da je tožnica kot možno posledico njene neizpolnitve pogodbe morala pričakovati izgubljeni dobiček tožencev v tem znesku. To pa pomeni, da imata toženca na podlagi prvega odstavka 266. člena ZOR pravico do povračila celotne škode, ki jima je nastala (tolarske protivrednosti 130.000 DEM). A. d.o.o. se je sicer zavezal, da bo prevzel obveznosti do toženih strank, vendar pa toženca po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj s prevzemom dolga nista soglašala, zaradi česar ima dogovor zgolj učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (peti odstavek 446. člena ZOR) in ne vpliva na obveznost tožnika.
sklepčnost tožbe - pravilna uporaba materialnega prava
V dejanski podlagi tožbe ni toliko pravno relevantnih dejstev, da bi se sodišče sploh lahko osredotočilo na kakšno pravilo materialnega prava, takšne konkretizacije pa ne omogoča niti vsebina tožbenega zahtevka. V takšnem procesnem položaju torej sploh ni določbe materialnega prava, ki bi jo bilo treba uporabiti, in torej pomeni pravilno uporabo materialnega prava prav njegova neuporaba ter posledično procesna ugotovitev, da je tožbeni zahtevek nesklepčen in zato neutemeljen.
upravni spor - tožba - tožba zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS - pravnomočnost sklepa o odmeri sodne takse
Zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS ni mogoče vložiti tožbe, pritožbe oz. ugovora, zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je zavrglo pritožbo tožečih strank zoper sklep VSRS. Tožnika sama trpita stroške pritožbenega postopka.
ZUP člen 143, 237, 237/1, 279, 279/1-6.URS člen 147. ZUS člen 73.
ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost
Za nično se lahko izreče upravna odločba le, če je za to podan eden od razlogov iz 1. odstavka 279. člena ZUP. Razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe za nično ni podan, če določena nepravilnost v ZUP ali v drugem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost.
oprostitev plačila sodne takse - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse so poleg konkretne višine taksne obveznosti za odločitev pomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje oziroma opredeljujejo premoženjski položaj vložnika predloga za oprostitev plačila sodne takse, tudi okoliščine v zvezi z nujnimi stroški preživljanja.
Za dovolitev obnove postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, da je odločba, zoper katero se dovoli obnova postopka, dokončna, da je verjetno, da bi obnovitveni razlog skupaj z že prej ugotovljenimi dejstvi pripeljal do drugačne odločitve in da je obnova postopka, ko gre po uradni dolžnosti, uvedena v 30 dneh, odkar je organ izvedel za obnovitveni razlog, od izdaje prvotne odločbe pa ni potrebno več kot 5 let.
plačilni nalog - ugovor v postopku izdaje plačilnega naloga - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka - ugotovitve tožene stranke v nasprotju s podatki v spisih
Ugotovitve organa, na katerih temelji njegova odločitev, se morajo ujemati s podatki oz. listinami v spisih.
odgovornost za zapustnikove dolgove - dediči - dokazno in trditveno breme
Odločilno dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je to, da je tisti, za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper katerega je imel tožnik terjatev. Glede tega dejstva nosi zato trditveno in dokazno breme tožnik.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Ker se je sodišče prve stopnje glede vprašanj, ki jih pritožba problematizira, že opredelilo in svoje stališče tudi po presoji drugostopenjskega sodišča ustrezno utemeljilo, sodišče druge stopnje teh razlogov ni bilo dolžno še enkrat navajati. Zahtevi po presoji pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje zadostilo s tem, ko je sprejelo oceno prvostopenjskega sodišča in se je glede naštetih očitkov določno sklicevalo na razloge v odločbi prvostopenjskega sodišča.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev mladoletnega otroka - koristi otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 78. člena ZZZDR mora sodišče, ko odloča o tem, pri katerem od staršev bo po razvezi zakonske zveze otrok ostal v varstvu, vzgoji in preživljanju, predvsem upoštevati koristi otroka. V tem obsegu je pravno pomembna tudi okoliščina, ali kateri od staršev onemogoča stike otroka z drugim od staršev (106. člen navedenega zakona).
Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti člen 40.
premoženje agrarnih skupnosti - vračanje premoženja - predmet vračanja
Predmet vračanja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je tudi premoženje, ki je bilo agrarnim skupnostim odvzeto po Zakonu o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. Ker zemljišče, ki je predmet vračanja, ni bilo priznano v last jusarskih upravičencev, je neutemeljeno sklicevanje na določbo 40. člena Zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
dopustnost tožbe - akt, s katerim ni poseženo v tožnikove pravice - zavrženje tožbe
Če s tožbo izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o premoženju, glede katerega tožnik vztraja pri tožbi, gre za akt, s katerim ni bilo poseženo v tožnikove pravice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča kot pooblaščenec in zakonec stranke
Dejstvo, da je prva nasprotna udeleženka žena sodnika na sodišču, ki obravnava to zadevo, ta pa je hkrati njen pooblaščenec, bi bilo nedvomno moteče ne le v očeh obeh udeležencev, marveč tudi širše javnosti.