odločba o izbiri, imenovanju in premestitvi - učinkovanje odločbe po pravnomočnosti - začasna odredba
Ker odločba tožene stranke o izbiri, imenovanju in premestitvi na razpisani prosti mesti višjih sodnikov glede na določbo 1. odstavka 21. člena ZSS učinkuje šele po pravnomočnosti, potreba za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS ni izkazana.
URS člen 23.ZKP člen 33, 33/1, 392, 392/6, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - umik zahteve - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - izločitev postopka - sojenje v razumnem roku - izpodbijanje odločbe o kazni
V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, se zahteve za varstvo zakonitosti praviloma rešujejo šele tedaj, ko odločba postane pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek. Zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku pa v nekaterih primerih opravičuje odstopanje od navedenega.
S tem, ko vložnica zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija kazensko sankcijo kot neprimerno, napada pravnomočno sodbo iz razloga, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožeča stranka pa v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, je za odločanje o dovoljenosti revizije potrebno upoštevati višino navedenega denarnega zneska.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zakonita zastopnica stranke je vpisničarka na pristojnem sodišču
To, da je upnikova zakonita zastopnica zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča ..., bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je zato smotrno, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22714
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.KZ člen 25, 196, 196/1.ZKP člen 155, 155/2, 235, 235-1, 240, 371, 371/1-11, 420, 420/2.ZPol člen 56, 56/3.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - posredovanje pri prodaji - sostorilstvo - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezni odkup - odredba za enkraten ukrep - izzvana kriminalna dejavnost - priče - prepoved zaslišanja - uradna tajnost - tajni policijski sodelavec - anonimne priče - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost v izreku glede odvzema premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Posredovanja pri prodaji iz 1. odstavka 196. člena KZ ni mogoče opredeliti zgolj kot iskanja kupcev, povezovanja kupcev in prodajalcev, posredovanja pogojev prodaje, ampak ga je mogoče označiti tudi na splošnejši način, kot "omogočanje nečesa".
Določbo 2. odstavka 155. člena ZKP (enkraten ukrep) je treba razlagati tako, da je v okviru izvajanja takšnega ukrepa dopustno, da se izvajalec ukrepa dogovori za zaporedne manjše dobave in da ne odkupi naenkrat celotne količine mamila.
Sodišče policije ne more prisiliti, da razkrije identiteto tajnega policijskega sodelavca, saj je to njena diskrecijska pravica.
Nejasnost izreka v odločbi o odvzemu premoženjske koristi, v kateri ni določeno, na kakšen način sta obsojenca kot sostorilca dolžna v tolarski protivrednosti plačati znesek 28.000 DEM, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi, je v povezavi z obrazložitvijo prvostopenjske sodbe zadovoljivo odpravljena, saj sodišče v razlogih sodbe navaja, da se premoženjska korist odvzame obema obsojencema; to pa je mogoče v obravnavanem primeru razumeti zgolj v pomenu, da sta dolžna znesek plačati nerazdelno.
Policist, ki ni odvezan dolžnosti varovanja uradne tajnosti, se je sicer kot priča dolžan odzvati vabilu sodišča in tudi pričati, razen o okoliščinah in podatkih, ki pomenijo uradno tajnost.
Z zaslišanjem policista - koordinatorja policijske akcije kot posredne priče zakon ni bil kršen. Ob upoštevanju pravil o dokazovanju z indici sme sodišče uporabiti tudi takšen posreden dokaz ob predpostavki, da to ni edini dokaz, na katerem temelji sodba.
Tožeča stranka je v enotni carinski listini v polju 50 vpisana kot glavni zavezanec. S tem je v skladu s carinskimi predpisi zavezana, da bo v primeru, če prevoznik ne bo predal blaga namembni carinarnici, plačala carino in druge uvozne dajatve.
sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku - denarna terjatev v tuji valuti
V pritožbenem postopku ni (več) materialnega procesnega vodstva. Tistega, kar je cilj (in smisel) materialnega procesnega vodstva namreč v pritožbenem postopku ni mogoče doseči.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 192, 192/1, 919. ZVJS člen 9, 21.ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1.
odgovornost upravljalca smučišča - krivdna odgovornost - ureditev smučišča - označevanje nevarnih mest na smučišču - odgovornost smučarja - prilagoditev hitrosti in načina smučanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti
Smučarki pripisana soodgovornost za škodo v smučarski nezgodi je posledica ugotovitve o neprilagojeni hitrosti in načinu vožnje. Te ugotovitve pa niso konkretizirane in nimajo podlage ne v navedbah strank ne v dokaznem postopku. O teh okoliščinah se ni razpravljalo, saj tovrstna dejstva niso bila zatrjevana in niso bili predlagani dokazi, tako da se pri tožnici ni pokazala ne potreba in ne možnost, da se o teh dejstvih izjavi. Tožnici je bila s tem odvzeta pravica do kontradiktornega postopka. Tako tožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CZ člen 71, 87, 89, 90, 90/1, 92, 92/1, 120. Uredba o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom člen 49, 61. ZUS člen 77, 77/1.
naknadni obračun carine - uvoz zaradi izvoza - carinski zavezanec - glavna obravnava na pritožbeni stopnji
CZ je pred novelo (Ur.l. RS, št. 32/99) obveznosti, ki se nanašajo na zaključek carinskega postopka z ekonomskim učinkom, res nalagal carinskemu deklarantu (5. odstavek 71. člena CZ), vendar je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi tista določila CZ in ustreznih podzakonskih predpisov, ki urejajo postopek uvoza zaradi izvoza.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija trajanja posledic - začasnost
Za sklepčnost obtožnega akta glede kaznivega dejanja po 1. odstavku 133. člena KZ je potrebno, da se začasnost v opisu zatrjuje, trajanje začasnosti pa bo predmet dokazovanja oziroma presoje, ali je telesna poškodba imela tako posledico, kot jo določa omenjena določba.
Položaj upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja ima cerkev ali njen red, ki mu je bilo podržavljeno premoženje, ob nadaljnjem pogoju, da je ob uveljavitvi ZDen ta subjekt še vedno deloval na območju RS.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - dokazno breme na stranki, ki tak status uveljavlja
Pritožba ne more uspeti, če ima le pavšalne ugovore, ne izpodbija pa dokazne ocene tožene stranke, na kateri temelji tudi odločitev sodišča prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - nepopolna revizija - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nepopolna revizija je prav tako nedopustna kot prepozna ali nedovoljena revizija. Po 1. odstavku 374. člena ZPP je za vsakega od navedenih treh primerov predpisano zavrženje revizije. Prvostopenjsko sodišče zato s tem, ko je revizijo zavrglo kot nedovoljeno, namesto kot nepopolno, ni nepravilno uporabilo 374. člen ZPP. Kršitev 399. in 86. člena ZPP pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, to je na rezultat sojenja. Ta je tako v primeru nedovoljene revizije kot v primeru nepopolne revizije sklep o njenem zavrženju. Zato uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP ni podana.
oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu
Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina (znesek) taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje oziroma odločitev sodišča se ta taksna obveznost nanaša, konkretizirano pa mora biti tudi premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - strokovni zavod
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno zaslišati izvedenca na glavni obravnavi, ker glede na določilo 7. odstavka 333. člena ZKP v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovnemu zavodu, sodišče samo odloči, če bo vabilo na glavno obravnavo strokovnjaka, ki je opravil izvedensko delo.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastne nerazdeljene nepremičnine - plačilo uporabnine
Čeprav je toženec solastnik, ga to ne upravičuje do brezplačne uporabe celotne solastne nepremičnine, zlasti še, ker je tožnici onemogočil, da bi hišo uporabljala skupaj z njim. Za take situacije je treba uporabiti 219. člen ZOR, kar je uveljavljeno stališče slovenske judikature. Dejstvo, da solastna hiša še ni razdeljena, ne pomeni, da je toženec ne bi smel uporabljati, pač pa le, da ne more brezplačno uporabljati celotne (nerazdeljene) hiše. Tudi zaradi afirmacije tožničine solastninske pravice ji mora nadomestiti korist od uporabe, za katero je tožnico prikrajšal.
vračanje nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju povečala - podlaga za uveljavljanje vlaganj
Ni podlage za uveljavljanje vlaganj; če vlagatelj zahtevka ni zavezanec za vrnitev, niti najemodajalec, niti ne gre za vlaganja, izvršena izpred 7.12.1991.