javni natečaj - zahteva za razveljavitev javnega natečaja - zahteva za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja
S tožbo ni mogoče v upravnem sporu zahtevati razveljavitve javnega natečaja, razpisanega po določbah ZJU.
Ker tožnik ni izpodbijal odločitve glede imenovanja po javnem natečaju, tudi ne more uspeti z zahtevo za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja. Sicer pa je bilo treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči tudi zato, ker ne obstoji sporno pravno razmerje.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravica do denacionalizacije - obstoj vzajemnosti
Pri ugotavljanju pogojev za določitev statusa upravičenke je treba na podlagi določbe 3. odstavka 9. člena ZDen ugotoviti obstoj vzajemnosti glede priznanja pravic do denacionalizacije, če je bila upravičenka ob smrti državljanka R Hrvaške in SFRJ.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 35, 35/2-2.ZUP člen 11. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pravice in obveznosti prosilca v postopku
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da je v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, tako prošnjo pristojni organ zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku. Prosilec mora ves čas postopka z organom sodelovati, že v prošnji podati opis za odločanje o azilu pomembnih okoliščin ter o tem predložiti razpoložljive dokaze; pred organom mora govoriti in v vlogah navajati resnico ter pošteno uporabljati pravice, ki mu jih dajeta ZUP in ZAzil.
oblike brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje
Ena od oblik brezplačne pravne pomoči je tudi redna brezplačna pravna pomoč za svetovanje, ki se prosilcu, ki izpolnjuje druge predpisane pogoje, dodeli takrat, ko gre za kompleksno zadevo, ki jo je treba najprej temeljito proučiti in na podlagi tega ugotoviti, ali in kakšne pravne poti obstajajo za razrešitev problema, za katerega se zahteva brezplačna pravna pomoč. Taka oblika brezplačne pravne pomoči pa ne izključuje nadaljnje pridobitve brezplačne pravne pomoči tudi za vložitev morebitne tožbe, če se ob proučitvi zadeve ugotovi, da bi bilo to možno, koristno in bi imelo izgled za uspeh.
razlastitev zemljišča - ničnost odločbe o razlastitvi - razlog za izrek ničnosti po 1. odstavku 279. člena ZUP
Razlastitev zemljišča, ki naj bi po navedbah tožnika predstavljalo funkcionalno zemljišče k objektom razlaščenca, in s tem zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v času izdaje razlastitvenih odločb, na podlagi katerih je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina na razlaščenem zemljišču, ni razlog za izrek ničnosti teh odločb po 1. odstavku 279. člena ZUP.
azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za prihod v državo
Pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov, ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.
prošnja za priznanje azila - odločanje v pospešenem postopku - očitno neutemeljena prošnja
Niso bila bistveno kršena pravila postopka s tem, ko sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, saj tožeča stranka v tožbi, kar ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, dejstev in dokazov, ki naj bi jih sodišče na obravnavi izvedlo in ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v obravnavani zadevi, v tožbi navedene nove okoliščine pa tako ali tako pomenijo nedopustno tožbeno novoto.
pridobitev državljanstva - pogoji za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS - vsebina pojma "dejansko življenje" v Republiki Sloveniji
Da se lahko šteje, da določena oseba dejansko živi na nekem območju, ni potrebno, da je ves čas fizično prisotna na tem območju. Na dejansko življenje kažejo poleg navzočnosti na določenem območju še druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da določena oseba opravlja svoje bistvene življenjske okoliščine na določenem območju. Če pa se določen čas ne nahaja na tem območju, na vprašanje, ali tu še dejansko živi, vpliva med drugim tudi dejstvo, koliko časa je bila odsotna s tega območja, pa tudi razlogi, zakaj je bila odsotna.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS16670
ZUP člen 242, 242/2.ZUS člen 75, 75/1.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odprava odločbe organa prve stopnje - tožba - pravni interes za tožbo
Tožnik, ki je uspel s pritožbo v upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stopnje odpravljena odločba prve stopnje, s tožbo ne more doseči zanj ugodnejše odločbe.
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBH člen 4, 31, 31/1.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)
Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Ker se upravičenost tožnika do povračila prispevkov v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri toženi stranki, kot zavodu z javnimi pooblastili, ugotavlja v upravnem postopku in za te spore v ZDSS ni določena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je spor o dokončni odločbi zavoda upravni spor.
očitna pomota vložnika - naslovitev vloge na napačno sodišče - vložitev vloge pri napačnem sodišču - prepozna vloga
Nedoločni pravni pojem "očitna pomota vložnika" je sodna praksa že konkretizirala. Izrekla se je, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče.
Predkupno upravičenje lahko upravičenec uveljavlja le, če lastnik odsvoji stvar s prodajno pogodbo.
Posledica temeljnih značilnosti menjalne pogodbe je, da pri njej predkupna pravica ne more obstajati. S predkupno pravico se namreč lastnik stvari zavezuje, da bo stvar prodal po enaki ceni predkupnemu upravičencu (527. člen ZOR), pri menjalni pogodbi pa cena ni določena in je zato predkupnemu upravičencu nemogoče prodati nepremičnino po isti ceni. Enako je tudi pri sklenitvi mešane menjalno-prodajne pogodbe, saj je pri njej cena le deloma določena v denarju.
imenovanje v Državnem zboru - člani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji
Ker je Komisija DZ RS za volitve in imenovanja in administrativne zadeve, da Društvo invalidski forum Slovenije in Združenje naglušnih oseb Slovenije - Združenje Tišina izpolnjujeta pogoje, določene v 1. odstavku 25. člena Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (Ur.l. RS, št. 9/97 - OdFIHO), je kandidate teh dveh organizacij predlagala v imenovanje Državnemu zboru RS. Zato je po presoji sodišča Odlok Državnega zbora RS o imenovanju članov te fundacije zakonit.
V opisu dejanja, v katerem je navedeno, da je obdolženec dne 17.7.2001 okoli 1.15 ure z namenom zagotoviti si hotelsko prenočišče, ne da bi zanj plačal, na recepciji H.C. na naslovu K. cesta v K., last Hotelskega turističnega podjetja d.o.o. K., opravil redni postopek prijave, torej oddal osebno izkaznico, pri tem pa tudi zamolčal, da je brez sredstev za preživljanje, zaradi česar "obojega" je pri receptorju ustvaril vtis, da je plačevit gost, ki bo uslugo plačal in mu je izročil ključe sobe, M. pa je po prespani noči hotel zapustil, ne da bi uslugo v vrednosti 9.000 SIT plačal, so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po 3. v zvezi s 1.
V obravnavani zadevi gre za računsko pomoto, saj je upravni organ prve stopnje napačno seštel zneske, navedene v izreku sklepa. Ker po določbi 219. člena ZUP/86 upravni organ, ki je izdal odločbo, lahko vsak čas popravi računske pomote, je ravnal pravilno ter na podlagi 2. odstavka 219. člena ZUP/86 izdal ustrezen sklep o popravi.
ZOR člen 219.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastne nerazdeljene nepremičnine - plačilo uporabnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Čeprav sta stranki solastnici, prva toženka ni upravičena do brezplačne uporabe solastnih nepremičnin (oziroma do brezplačne uporabe tožničinega solastninskega deleža), zlasti še, ker tožnici ni omogočila, da bi skupaj z ostalimi solastniki uporabljala solastne nepremičnine. Za take situacije je treba uporabiti 219. člen ZOR, kar je uveljavljeno stališče slovenske judikature. Dejstvo, da solastne nepremičnine še niso razdeljene, ne pomeni, da jih prva toženka (in preostala solastnika) ne bi smeli uporabljati (tako stališče revizija neutemeljeno pripisuje sodiščema prve in druge stopnje), pač pa le, da ne more (oziroma ne morejo) brezplačno uporabljati celotnih nepremičnin.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - popis spisa
Sodišče prve stopnje ni imelo nobene zakonske podlage, četudi bi si pritožbo obsojenčevega zagovornika razlagalo kot predlog, naj izdela sodbo, ki bo vsebovala obrazložitev, da bi neobrazloženo sodbo, ki jo je tudi vročilo strankam, "vzelo" iz spisa, nato pa pod isto redno številko, pod katero je bila vpisana sodba brez obrazložitve, vpisalo sodbo z obrazložitvijo ter temu ustrezno prilagodilo listovne številke.