postopek denacionalizacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vrednotenja zemljišč - odprava odločbe tožene stranke - uveljavljanje pritožbenih ugovorov glede vrednotenja
Ker je bila odločba tožene stranke odpravljena zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede vrednotenja zemljišč, tožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri ponavlja ugovore glede vrednotenja.
vodnogospodarsko dovoljenje - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana, lahko vloži pritožbo v času, dokler odločba še ni dokončna za tiste stranke, ki so sodelovale na prvi stopnji. Ker je tožeča stranka vlogo podala v odprtem pritožbenem roku, bi jo po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka morala obravnavati glede na njeno vsebino kot pritožbo oziroma v skladu z 68. členom ZUP/86 kot nepopolno vlogo, podano v odprtem pritožbenem roku.
Ker v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, odločba Ustavnega sodišča U-I-32/02 z dne 10.7.2003 pa je že začela učinkovati, je z razveljavitvijo določbe 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah prenehala veljati pravna podlaga za ustavitev pritožbenega postopka.
Ker je tožnik že predčasno zaprosil za azil v Nemčiji, ob podaji prošnje v Sloveniji pa to okoliščino zanikal, se šteje, da je zlorabil azilni postopek in je zato njegova prošnja očitno neutemeljena.
ZUS člen 59, 67, 73. ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZS člen 2.
vračilo premoženja - presoja ničnosti pogodbe v pravdnem postopku - ponovna presoja neveljavnosti pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker o ničnosti pogodb odloča v pravdnem postopku sodišče splošne pristojnosti, odločbe sodišč pa vežejo sodišča in vse druge državne organe RS (2. člen ZS), v denacionalizacijskem postopku ni mogoče ponovno presojati vprašanje neveljavnosti pogodb, če je bil tožnikov zahtevek za izrek ničnosti istih pogodb v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti pravnomočno zavrnjen.
imenovanje poravnalca - seznam kandidatov - črtanje iz seznama kandidata za poravnalca - pravice in pravne koristi
S tem, ko je tožnik vpisan v seznam kandidatov za poravnalca, ima pravico, da je pod enakimi pogoji z drugimi kandidati imenovan za poravnalca v konkretni zadevi.
imenovanje izvršiteljev - akt o imenovanju izvršitelja - aktivna legitimacija za izpodbijanje akta o imenovanju izvršitelja
Niti zbornica izvršiteljev niti že imenovani izvršitelj nimata aktivne legitimacije za izpodbijanje akta o imenovanju novega izvršitelja v upravnem sporu.
razveljavitev sklepa o izterjavi - predložitev dokaza o plačilu sodne takse
Če pravna oseba dokaže, da je dolgovano sodno takso plačala, lahko prvostopno sodišče na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o plačilu sodne takse in kazenske takse.
Skupno stalno prebivališče je sicer lahko eden izmed zunanjih znakov, s katerim se dokazuje obstoj izvenzakonske skupnosti, vendar ni edini, niti odločilni dokaz za njen obstoj. V postopku ugotavljanja obstoja izvenzakonske skupnosti je treba ugotavljati tudi izpolnjevanje drugih pogojev, ki dokazujejo obstoj take skupnosti.
Tožnik je že predčasno vložil prošnjo v Nemčiji, kar je ob podaji prošnje v Sloveniji zanikal. Zato se šteje, da je zlorabil postopek in je njegova prošnja očitno neutemeljena.
Tožnik je že pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo na Švedskem in v Nemčiji, pri podaji prošnje v Sloveniji pa zanikal, da je že predčasno vložil navedeni prošnji.
ZDen člen 6, 6/2, 9, 12, 63, 63/3. ZUP (1986) člen 130. ZUS člen 73.
upravičenec - državljanstvo - pravni nasledniki in njihovo državljanstvo
Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, ni upravičenka, ker ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena ZDen, so upravičenci njen zakonec oziroma dediči prvega dednega reda, če izpolnjujejo pogoje glede jugoslovanskega in slovenskega državljanstva po 9. členu ZDen, in če so vložili zahtevo, v kateri so kot upravičence navedli sebe in kot pravni temelj denacionalizacije 12. člen ZDen.
lastninjenje športnih objektov - določitev športnih objektov občinskega pomena - športni objekt v lasti društva
Ker je bil športni objekt še pred sprejemom ZSpo v lasti društva, njegova lastninska pravica pa vknjižena v zemljiški knjigi, občina ni imela podlage v 1. odstavku ZSpo, da razglasi objekt za športni objekt občinskega pomena.
Po določbi 4. člena ZST je treba plačati sodno takso takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane tedaj, ko se vloga izroči sodišču.
Po prejšnjih predpisih tožnik ni imel državljanstva Republike Slovenije, saj je bil državljan Republike Hrvaške, zato ne izpolnjuje pogojev po 39. členu ZDRS.
lastninjenje športnih objektov - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sporno dejansko stanje - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje bi lahko na seji odločilo le, če bi v pripravljalnem postopku ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v postopku pred izdajo sklepa popolno in pravilno ugotovljeno ali pa ne bi bilo sporno. Ker je v zadevi med strankama sporno dejansko stanje, tako glede pravnega nasledstva, kot tudi glede pravnega in dejanskega statusa spornih objektov, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da po določbi točke a) 1. odstavka 9. člena Direktive o določitvi statusa begunca mora biti dejanje preganjanja zadosti resno tako po naravi dejanja ali zaradi ponavljanja dejanj, tako da to povzroči hude kršitve tistih temeljnih človekovih pravic, pri katerih ni možna razveljavitev določenih obveznosti po določbi 2. odstavka 15. člena EKČP.