naknadni referendum - sklep o razpisu naknadnega referenduma - presoja skladnosti z Ustavo RS - pristojnost ustavnega sodišča
Sklep o razpisu naknadnega referenduma je splošni akt, s katerim se pozove upravičence, naj določen dan izjavijo svojo voljo o tem, kar je vsebina referendumskega vprašanja, zato se z njim ne ureja posamičnih razmerij. Za presojo njegove skladnosti z Ustavo oz.
imenovanje poravnalca - seznam kandidatov - črtanje iz seznama kandidata za poravnalca - pravice in pravne koristi
S tem, ko je tožnik vpisan v seznam kandidatov za poravnalca, ima pravico, da je pod enakimi pogoji z drugimi kandidati imenovan za poravnalca v konkretni zadevi.
ZUS člen 59, 67, 73. ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZS člen 2.
vračilo premoženja - presoja ničnosti pogodbe v pravdnem postopku - ponovna presoja neveljavnosti pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker o ničnosti pogodb odloča v pravdnem postopku sodišče splošne pristojnosti, odločbe sodišč pa vežejo sodišča in vse druge državne organe RS (2. člen ZS), v denacionalizacijskem postopku ni mogoče ponovno presojati vprašanje neveljavnosti pogodb, če je bil tožnikov zahtevek za izrek ničnosti istih pogodb v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti pravnomočno zavrnjen.
Ker v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, odločba Ustavnega sodišča U-I-32/02 z dne 10.7.2003 pa je že začela učinkovati, je z razveljavitvijo določbe 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah prenehala veljati pravna podlaga za ustavitev pritožbenega postopka.
Ker je tožnik že predčasno zaprosil za azil v Nemčiji, ob podaji prošnje v Sloveniji pa to okoliščino zanikal, se šteje, da je zlorabil azilni postopek in je zato njegova prošnja očitno neutemeljena.
vodnogospodarsko dovoljenje - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana, lahko vloži pritožbo v času, dokler odločba še ni dokončna za tiste stranke, ki so sodelovale na prvi stopnji. Ker je tožeča stranka vlogo podala v odprtem pritožbenem roku, bi jo po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka morala obravnavati glede na njeno vsebino kot pritožbo oziroma v skladu z 68. členom ZUP/86 kot nepopolno vlogo, podano v odprtem pritožbenem roku.
imenovanje izvršiteljev - akt o imenovanju izvršitelja - aktivna legitimacija za izpodbijanje akta o imenovanju izvršitelja
Niti zbornica izvršiteljev niti že imenovani izvršitelj nimata aktivne legitimacije za izpodbijanje akta o imenovanju novega izvršitelja v upravnem sporu.
razveljavitev sklepa o izterjavi - predložitev dokaza o plačilu sodne takse
Če pravna oseba dokaže, da je dolgovano sodno takso plačala, lahko prvostopno sodišče na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o plačilu sodne takse in kazenske takse.
Skupno stalno prebivališče je sicer lahko eden izmed zunanjih znakov, s katerim se dokazuje obstoj izvenzakonske skupnosti, vendar ni edini, niti odločilni dokaz za njen obstoj. V postopku ugotavljanja obstoja izvenzakonske skupnosti je treba ugotavljati tudi izpolnjevanje drugih pogojev, ki dokazujejo obstoj take skupnosti.
Po prejšnjih predpisih tožnik ni imel državljanstva Republike Slovenije, saj je bil državljan Republike Hrvaške, zato ne izpolnjuje pogojev po 39. členu ZDRS.
lastninjenje športnih objektov - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sporno dejansko stanje - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje bi lahko na seji odločilo le, če bi v pripravljalnem postopku ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v postopku pred izdajo sklepa popolno in pravilno ugotovljeno ali pa ne bi bilo sporno. Ker je v zadevi med strankama sporno dejansko stanje, tako glede pravnega nasledstva, kot tudi glede pravnega in dejanskega statusa spornih objektov, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.
Po določbi 4. člena ZST je treba plačati sodno takso takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane tedaj, ko se vloga izroči sodišču.
Tožnik je že predčasno vložil prošnjo v Nemčiji, kar je ob podaji prošnje v Sloveniji zanikal. Zato se šteje, da je zlorabil postopek in je njegova prošnja očitno neutemeljena.
Tožnik je že pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo na Švedskem in v Nemčiji, pri podaji prošnje v Sloveniji pa zanikal, da je že predčasno vložil navedeni prošnji.
ZDen člen 6, 6/2, 9, 12, 63, 63/3. ZUP (1986) člen 130. ZUS člen 73.
upravičenec - državljanstvo - pravni nasledniki in njihovo državljanstvo
Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, ni upravičenka, ker ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena ZDen, so upravičenci njen zakonec oziroma dediči prvega dednega reda, če izpolnjujejo pogoje glede jugoslovanskega in slovenskega državljanstva po 9. členu ZDen, in če so vložili zahtevo, v kateri so kot upravičence navedli sebe in kot pravni temelj denacionalizacije 12. člen ZDen.
lastninjenje športnih objektov - določitev športnih objektov občinskega pomena - športni objekt v lasti društva
Ker je bil športni objekt še pred sprejemom ZSpo v lasti društva, njegova lastninska pravica pa vknjižena v zemljiški knjigi, občina ni imela podlage v 1. odstavku ZSpo, da razglasi objekt za športni objekt občinskega pomena.
oblike brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje
Ena od oblik brezplačne pravne pomoči je tudi redna brezplačna pravna pomoč za svetovanje, ki se prosilcu, ki izpolnjuje druge predpisane pogoje, dodeli takrat, ko gre za kompleksno zadevo, ki jo je treba najprej temeljito proučiti in na podlagi tega ugotoviti, ali in kakšne pravne poti obstajajo za razrešitev problema, za katerega se zahteva brezplačna pravna pomoč. Taka oblika brezplačne pravne pomoči pa ne izključuje nadaljnje pridobitve brezplačne pravne pomoči tudi za vložitev morebitne tožbe, če se ob proučitvi zadeve ugotovi, da bi bilo to možno, koristno in bi imelo izgled za uspeh.
razlastitev zemljišča - ničnost odločbe o razlastitvi - razlog za izrek ničnosti po 1. odstavku 279. člena ZUP
Razlastitev zemljišča, ki naj bi po navedbah tožnika predstavljalo funkcionalno zemljišče k objektom razlaščenca, in s tem zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v času izdaje razlastitvenih odločb, na podlagi katerih je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina na razlaščenem zemljišču, ni razlog za izrek ničnosti teh odločb po 1. odstavku 279. člena ZUP.