kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - začasnost posledic
Zmanjšana zmožnost za delo iz 1. odstavka 133. člena KZ se lahko kaže v zvezi z najrazličnejšimi deli in opravili, ki jih oškodovanec opravlja v zvezi s svojim poklicem, domačimi hišnimi deli, gospodinjstvom itd. Obstoj te posledice bo lahko odvisen tudi od oškodovančeve usposobljenosti oziroma njegovih siceršnjih sposobnosti za delo, zato bo podrobnejše ugotavljanje, za katero delo se je oškodovančeva zmožnost zmanjšala, predmet dokazovanja in ne opisa v izreku.
Za sklepčnost obtožnega akta je potrebno, da se začasnost posledic zatrjuje, trajanje začasnosti pa bo predmet dokazovanja oziroma presoje, ali je telesna poškodba imela tako posledico, kot jo določa 1. odstavek 133. člena KZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče
Ker v obravnavani zadevi o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
naknadni referendum - sklep o razpisu naknadnega referenduma - presoja skladnosti z Ustavo RS - pristojnost ustavnega sodišča
Sklep o razpisu naknadnega referenduma je splošni akt, s katerim se pozove upravičence, naj določen dan izjavijo svojo voljo o tem, kar je vsebina referendumskega vprašanja, zato se z njim ne ureja posamičnih razmerij. Za presojo njegove skladnosti z Ustavo oz.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost v reviziji izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - neveljavnost oporoke - neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev dedne nevrednosti - zavrženje revizije
Za tri tožbene zahtevke, ki so imeli različno pravno in dejansko podlago, si tožnik ni pridobil pravice do revizije, ker v tožbi ni navedel vrednosti spornega zahtevka za vsakega od njih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sorodstveno razmerje pooblaščenca stranke z eno izmed sodnic
Sorodstveno razmerje med pooblaščencem stranke in eno izmed sodnic sodišča ni razlog za smotrno delegacijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojenec ni ravnal s krivdno obliko naklepa, temveč iz malomarnosti, zagovornica izpodbija zaključke sodišča v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22654
KZ člen 212, 212/1-1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker zagovornik izpodbija pravno opredelitev kaznivega dejanja na podlagi drugačne ocene dejanskega stanja, vlaga zahtevo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev kazenskega zakona pa naj bi bila šele posledica drugače ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZOR člen 195, 195/2, 200, 200/1, 200/2, 203, 360, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/1, 392/3.ZPP člen 7, 7/1, 212.
bodoča gmotna škoda - nadaljnja škoda - nova škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - materialno dokazno breme - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
V tej pravdi gre za trajno nastajajočo škodo iz drugega odstavka 195. člena ZOR, kakršno je tožnica uveljavljala že v prejšnjem sodnem postopku, ki jo sedaj uveljavlja sukcesivno za nadaljnje obdobje.
Zaradi prejšnjega sodnega postopka je bilo zastaranje sedaj uveljavljanih terjatev pretrgano. Znova je pričelo teči, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
obnova postopka denacionalizacije - obnovitveni razlog - nov dokaz - neizvedena pogodba v zemljiški knjigi
Zaradi splošno znanega dejstva, da je bila zemljiška knjiga nepopolna, ni mogoče sprejeti stališča, da samo zaradi neizvedene pogodbe v zemljiški knjigi, po kateri je lastnik kupec, ta okoliščina ni nov dokaz po 1. odstavku 249. člena ZUP/86.
izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojencu ni bila kršena pravica do obrambe s tem, ko sodišče ni zaslišalo priče, saj obsojenec njenega zaslišanja ni predlagal, sodišče pa je zadevo zaključilo, ko je menilo, da zbrani dokazi dajejo zadostno podlago za razsodbo.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/2, 340, 340/2,355, 355/1, 371, 371/1-8.
glavna obravnava - nedovoljeni dokazi - dokazi, ki so podlaga za sodbo - branje zapisnika o zaslišanju izvedenca s soglasjem strank
"Vpogled" v zapisnik o zaslišanju izvedenca ne pomeni izvedbe dokaza z izvedencem ne z neposrednim ustnim zaslišanjem, kot je določeno v 333. do 335. členu ZKP, ne s prebranjem zapisnika o zaslišanju izvedenca, kot je predpisano v 340. členu ZKP.
Izjemoma, če to ne bi škodovalo načelu javnosti v kazenskem postopku, bi se smelo šteti izvedensko mnenje za prebrano, čeprav ga sodišče ni prebralo, če bi bil obdolženec že prej seznanjen s celotno vsebino izvedenskega mnenja (ker mu je bilo npr. mnenje poslano oziroma izročeno) in bi izrecno soglašal, da se ga zato ne prebere na glavni obravnavi. V takem primeru pa bi moralo sodišče te okoliščine zapisati v zapisniku o glavni obravnavi.
V 2. odstavku 340. člena ZKP zahtevano soglasje strank mora biti izrecno in nedvoumno.
Sodba se ne more opirati na zapisnik o zaslišanju izvedenca, če ta ni bil izveden na glavni obravnavi. Ni pa to sam po sebi nedovoljen dokaz, saj ni bil pridobljen v nasprotju z 2. odstavkom 18. člena ZKP: bil bi dovoljen dokaz, če bi bil izveden na način, ki ga določa zakon.
predhodni zakonodajni referendum - pritožba - pravni interes za pritožbo
Če je zakon, za katerega je stranka vložila pobudo za zbiranje predpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma in nato tožbo v upravnem sporu zaradi zavrnjene pobude, že sprejet in uveljavljen, stranka ne izkazuje več pravnega interesa v pritožbenem postopku.
URS člen 22.ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 378. ZSR člen 10.ZOR člen 596.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - pravica do enakega varstva pravic - indično sklepanje - zahteva za izpraznitev stanovanja - pogodba o oddaji vojaškega stanovanja v začasni zakup - stanovanjska pravica - prenehanje zakupnega razmerja - molče obnovljen zakup
Toženec je v odgovoru na tožbo tožeče stranke, še preden se je sodišče spustilo v obravnavanje glavne stvari, ugovarjal v tožbi tožeče stranke ocenjeni vrednosti spornega predmeta kot prenizki in predlagal, naj sodišče pozove tožečo stranko k realni oceni vrednosti spornega predmeta ali to samo stori v okviru zakonskih pooblastil. Sodišče pa na to ni reagiralo in ni ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. S tem je toženca postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi s tožečo stranko. Da ne bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, je revizijsko sodišče navedene določbe razlagalo tako, da si je toženec zagotovil pravico do revizije in da je ta zanj dovoljena.
Grajanje indičnega sklepanja pomeni v revizijskem postopku nedopustno izpodbijanje v postopku na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravnomočna odločitev o ugoditvi izpraznitvenemu zahtevku tožeče stranke je materialnopravno pravilna. Temelji na ugotovitvi o prenehanju zakupnega razmerja kot pravnega naslova za toženčevo uporabo stanovanja.
Stanovanjske pravice v nobenem primeru ni bilo mogoče pridobiti na podlagi pogodbe o oddaji vojaškega stanovanja v začasni zakup, pri čemer je zmotno revizijsko stališče toženca o ničnosti take pogodbe, saj je bila možnost njene sklenitve izrecno predvidena s tedaj veljavnim Zakonom o sredstvih in financiranju JLA (Ur. l. SFRJ, št. 53/84 - 57/89).
nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Sodišče je bilo dolžno presojati vprašanje dovoljenosti oziroma izločitve dokazov le v zvezi z dokazi, ki so bili pridobljeni, izvedeni in upoštevani v konkretnem kazenskem postopku, ne pa dokazov iz drugih, pravnomočno končanih kazenskih postopkov, na katere se izpodbijana sodba ne opira.
Ustavne in zakonske pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca si ni mogoče razlagati tako, da ima obdolženec pravico do izvedbe vseh predlaganih dokazov in da sodišče vedno krši obdolženčevo pravico do obrambe, če ne izvede vseh predlaganih dokazov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Če je sodišče določena dejstva (koristoljubnost, predhodni dogovor) ugotovilo na podlagi drugih okoliščin, ne pa na podlagi izrecne izpovedbe prič, s tem ni kršilo določbe 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznih predlogov gre, če sodišče brez razlogov ali z nepopolnimi in neprepričljivimi razlogi zavrne materialnopravno relevantne dokaze, katerih obstoj in pričakovano vsebino je obramba izkazala z zadostno verjetnostjo.
ZPP člen 370, 370/3, 371.ZOR člen 154, 206. ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.
odgovornost organizatorja del na gradbišču - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - varnost poti na gradbišču - opustitev dolžnosti ureditve varne poti - alternativna vzročnost
Kot organizator del (glavni izvajalec) je bila druga toženka dolžna poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja del. Ob tem je treba glede na revizijske navedbe poudariti, da je bila v skladu s splošnim načelom prepovedi povzročanja škode dolžna poskrbeti za varno hojo vseh sodelujočih udeležencev pri delu na gradbišču - ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju so bili z njo (bodisi, da so bili pri njej v delovnem razmerju, bodisi da so zanjo delali na podlagi podjemne pogodbe ali pa da so bili zaposleni pri podizvajalcu, njej pa le posredovani).
Zmotno je revizijsko zavzemanje druge toženke za razbremenitev njene odškodninske odgovornosti na podlagi dejstva, da tožnik nikoli ni bil zaposlen pri njej in da je bil ves čas zaposlen pri prvi toženki.
Njenemu stališču, da je delavcu za škodo pri delu lahko (objektivno) odgovoren le njegov delodajalec, ni mogoče pritrditi. Na podlagi določbe takrat veljavnega 73. člena ZTPDR (enako sedaj veljavni 184. člen ZDR) je namreč delodajalec dolžan povrniti škodo po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti tudi za obstoj delodajalčeve odgovornosti kumulativno izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost.