URS člen 26.ZOR člen 170, 170/1, 171, 172, 201.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - odgovornost države - deljena odgovornost - posredni oškodovanci - odgovornost za drugega - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - teorija adekvatne vzročnosti - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - povrnitev škode zaradi smrti bližnjega - smrt pripornika - skupno delovanje več vzrokov - pojem delavca, ki povzroči škodo - obstoj delovnega razmerja
Pojem delavca in delovne organizacije oziroma delodajalca iz prvega odstavka 170. člena ZOR je širši kot v delovnem pravu. Odločilno v tej zadevi je, ali je psihiater delal v zaporu in je bilo njegovo delo v korist zapora, pa čeprav je bil v delovnem razmerju drugje. Zato je za njegove nepravilnosti pri predpisovanju spremenjene terapije in opustitvi pojasnilne dolžnosti odgovorna toženka.
prekrški - postopek ugovora zoper plačilni nalog - pravočasnost vložitve ugovora - smiselna uporaba določb ZUP
Na podlagi 7. odstavka 241. člena ZP se določbe ZUP uporabljajo smiselno. Glede na določbo 1. odstavka 68. člena ZUP ni pomembno, kdaj je ugovor, če je poslan po redni pošti, oddan na pošto, ampak kdaj je policijska postaja ugovor prejela.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22632
ZKP člen 39, 39-6, 354, 354/1, 371, 371/1-9, 384. KZ-77 člen 132, 133.KZ člen 3, 3/2, 244.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - kazniva dejanja zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva - zloraba pooblastil - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - milejši zakon - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic
Sodišče sme do določene mere spremeniti opis dejanja tudi v bistvenih delih, vendar slednje le v primeru, če je to obdolžencu v korist.
Sicer pa so vedno dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za obstoj kaznivega dejanja in za kazensko odgovornost storilca, torej spremembe, ki so le redakcijske, stilistične ali jezikovne narave oziroma spremembe, ki naredijo opis dejanja natančnejši in jasnejši (tako je na primer dopustno iz opisa izpustiti odvečne podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja).
Pomik datuma oziroma časovnega obdobja, v katerem je nastala premoženjska korist, sam po sebi ne pomeni prekoračitve obtožbe. Za takšno kršitev bi lahko šlo, če bi čas storitve predstavljal zakonski znak kaznivega dejanja (npr. detomor) ali pa njegovo kvalificirano obliko (npr. kazniva dejanja iz spolne sfere storjena proti mladoletniku), če bi imela sprememba datuma vpliv na težo dejanja ali kazensko odgovornost storilca, ali pa bi bil datum pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja, uveljavljanega alibija ipd.
Sodnik je v obravnavani kazenski zadevi izločil uradne zaznamke v skladu z dotedaj veljavnimi predpisi. Kasnejše spremembe določb ZKP ne morejo vplivati na presojo zakonitosti dela sodnika za nazaj. Za presojo zakonitosti procesnega dejanja je namreč pomemben zakon, ki je veljal v času, ko je bilo procesno dejanje opravljeno (načelo zakonitosti, člen 1 in člen 2 ZKP).
Stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika iz določenega razloga, pa zato ni bilo objektivnih ovir, ni dovoljeno v pritožbi uveljaviti, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 2. odstavka 371. člena ZKP kot posledico kršitve iz 6.
točke 39. člena ZKP, še toliko manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom.
Bistvena razlika med kaznivim dejanjem po 132. členu KZ-77 in kaznivem dejanju po 133. členu tega zakona je v tem, da ravna storilec pri kaznivem dejanju po 132. členu KZ-77 s posebnim motiviranim naklepom pridobiti protipravno premoženjsko korist za organizacijo združenega dela ali drugo družbeno pravno osebo, pri kaznivem dejanju po 133. členu pa je namen zlorabe pridobiti protipravno premoženjsko korist sebi ali komu drugemu.
Presoja, kateri zakon je za storilca milejši, ne zahteva zgolj primerjave abstraktnih dejanskih stanov obeh členov, temveč je potrebno presojati vse določbe, ki se morajo uporabiti zoper določenega storilca zaradi določenega kaznivega dejanja, nato pa v celoti uporabiti zakon, ki je zanj v konkretni kazenski zadevi milejši.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti
Vrhovno sodišče nima pomislekov proti odločitvama sodišč prve in druge stopnje, da v konkretnem primeru ugotovljena začasna zmanjšana življenjska aktivnost za krajši čas, v glavnem med zdravljenjem, ne opravičuje posebne odškodnine. Samo izjemoma je mogoče prisoditi denarno odškodnino in sicer, če je bil oškodovanec pomembno prizadet, ker je bilo npr. zdravljenje tako dolgotrajno, da je pravzaprav izgubil nekaj let življenja (izgubljene priložnosti).
povrnitev škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina
Lastnik razpadajoče barake, ki jo je brez dovoljenja inšpektorja podrlo komunalno podjetje, ne more uspešno zahtevati zgraditve montažnega gostinskega objekta.
dodelitev radiodifuznega kanala - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - izbira drugega ponudnika
Izbira drugega ponudnika na javnem razpisu za dodelitev radiodifuznega kanala za tožečo stranko avtomatično še ne pomeni nastanka težko popravljive škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - bivša uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka
Dejstvo, da je tožnica pred skoraj dvajsetimi leti delala kot administratorka na sodišču, ne zadostuje za utemeljitev predlaganega prenosa, saj po uveljavljani sodni praksi taka okoliščina sama po sebi ne zadostuje niti v primeru, ko je stranka še zaposlena na sodišču.
stroški kazenskega postopka - obsodilna sodba - nerazdelno plačilo stroškov - poseben sklep o višini stroškov
Čeprav sodišče v sodbi ni odločilo o višini nagrade in stroškov pooblaščenke oškodovancev, čeprav je že razpolagalo s potrebnimi podatki (stroškovnikom pooblaščenke), to na zakonitost izpodbijanega sklepa, izdanega po 2. odstavku 93. člena ZKP, ne more vplivati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pooblaščenka upnika je strojepiska pristojnega sodišča - domneva o nepristranskosti sodnikov
Nepristranskost sodnika se domneva. Predlog za smotrno delegacijo, ki ga je podalo sodišče samo, ne navaja nobene okoliščine, ki bi kazale na to, da so sodniki tega sodišča tako zelo povezani z upničnino pooblaščenko kot strojepisko na sodišču, da ne bi mogli o stvari, kjer gre le za izvršitev pravnomočne sodbe (izdane prav na tem sodišču v času, ko je bila na njem že zaposlena upničina pooblaščenka), nepristransko odločati.
darilna pogodba - oblika pogodbe - overitev podpisa - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - konvalidacija
Četudi toženčevega podpisa na darilni pogodbi ni overil sodnik (oziroma pogodba ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa), je odločilna realizacija darila. Ker je bil predmet darila tožnici izročen v posest, je pogodba kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za toženca zavezujoča. Zato mora izpolniti obveznost, ki jo je s to pogodbo prevzel (omogočiti tožnici pridobitev (so)lastninske pravice).
ugotavljanje državljanstva FLRJ - predhodno vprašanje denacionalizacijskega postopka - izkazanost domicila na priključenem ozemlje
Če tožnik, ki je živel na območju, ki je bilo z Mirovno pogodbo z Italijo priključeno, ni izkazal domicila na priključenem ozemlju na dan 10.6.1940, ni pridobil jugoslovanskega državljanstva.
denacionalizacija - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne predstavlja očitne kršitve materialnega zakona. Zato to ne more biti podlaga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po 2. odst. 274. in 1. odst. 276. člena ZUP.
Predmet tega upravnega spora je presoja zakonitosti odločbe tožene stranke, s katero je bila potrjena odločba organa prve stopnje, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja. Upravni organ je torej v tej zadevi že odločal, zato ne gre za upravni spor zaradi molka organa po 26. členu ZUS, kot to zmotno menita tožnika. Tožnika sta sicer res imela možnost vložiti tožbo zaradi molka prvostopnega organa že po poteku roka iz 4. odstavka 222. člena ZUP dalje, vendar pa iz upravnih spisov izhaja, da tega nista storila.
Ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne finančne pomoči, če je prosilec prejemal pokojnino, ki je presegala z zakonom določeni znesek minimalne plače.
dovoljenost revizije zoper sklep - zavrnitev predloga stranke za izrek sodišča o nepristojnosti
Revizija ni dovoljena zoper sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, da se zavrne predlog stranke, po katerem naj bi se sodišče izreklo za nepristojno.
Tožeča stranka za obravnavani zahtevek vrednosti spornega predmeta ni navedla. To je sicer storila za primarni zahtevek - izročitev stanovanja, ne pa za tu obravnavani eventualni zahtevek. Ker tako ni navedena vrednost spornega predmeta, pomeni, da si tožnica ni zagotovila pravice do revizije.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - navadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Kadar gre za navadno objektivno kumulacijo zahtevkov, mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta za vsakega izmed zahtevkov.
Ker tožnica ni določno opredelila vrednosti zahtevkov in sta oba predmet revizijskega postopka, je zato nastali položaj primerljiv s položajem v tistih sporih, v katerih vrednost spora ni bila določena. Nediferencirana vrednost spornega predmeta torej ne zadošča.