Če v odmerjenem roku niso odpravljene pomanjkljivosti tožbe in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati, je potrebno tožbo kot nepopolno zavreči. Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje oziroma odločitev sodišča se taksna obveznost nanaša ter konkretizirano premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks.
ZDDPO člen 12, 24. ZDoh člen 2-1, 3, 3/1, 3/2, 6-1, 15, 15/1-4, 15-21, 16, 16/1-1, 16/1-5, 17, 17/1-1. ZDavP člen 15a, 107, 119, 198. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/3, 72, 72/5, 77, 77/2-3.
davki in prispevki od osebnih prejemkov in drugih dohodkov ter davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - odhodki, povezani s poslovanjem - stroški tedenske rekreacije, preventivne zdravstvene rekreacije in termalnega zdravljenja - darila delodajalca - darila tretjim - dodatno pokojninsko zavarovanje delovnih mest - nagrade poslovodnim delavcem
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Odhodke, povezane s poslovanjem zavezanca, se presoja po noveliranem 12. členu ZDDPO. Stroški tedenske rekreacije, preventivne zdravstvene rekreacije in termalnega zdravljenja delavcev, ki jih plačuje delodajalec, so drug prejemek po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh, izjeme so le v 19. členu ZDoh. Darila delodajalca so boniteta, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Darila zavezanca tretjim so drug prejemek po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh.
Plačila delodajalca po pogodbi o dodatnem pokojninskem zavarovanju delovnih mest so bonitete po 17. členu ZDoh.
prometni davek - obračun prometnega davka - prirejanje posebnih iger na srečo
Za obračun prometnega davka od prirejanja posebnih iger na srečo je pomembna določba 7. točke 1. odstavka 24. člena Zakona o prometnem davku, ki določa, da je osnova za obračun prometnega davka vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igri. Glede na navedeno je za obračun pomembna realizacija vplačil za udeležbo pri igri in ne trajanje udeležbe niti opredelitev trenutka, kdaj naj bi bila posamezna igra kot storitev končana.
dohodnina - pogoji za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino - invalidnost - pravica do tuje nege in pomoči
V 1. alinei 8. člena ZDoh določa dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena za priznanje uveljavljanega zmanjšanja osnove za dohodnino za letno povprečno plačo zaposlenih v RS v letu, za katerega se dohodnina odmerja. To sta priznani invalidnost s 100%
prometni davek - ledeni čaj - uvrstitev v tarifno številko - pravno vprašanje
Sestava ledenih čajev je res dejansko vprašanje, vendar je njihova uvrstitev v določeno tarifno številko pravno vprašanje. Glede na sestavo ledenih čajev, ki izhaja tudi iz deklaracij, se ledeni čaji ne morejo uvrstiti med naravne sadne sokove.
ZDDPO člen 11, 12.ZLPPOD člen 6, 6/1.ZZPLP člen 2, 2/1. ZUS člen 60,60/1-2, 77, 77/2-2.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo - davčni postopek - presoja pravne podlage finančne transakcije - okoliščine v zvezi z izvedbo lastninskega preoblikovanja
Če se v davčnem postopku presoja pravna podlaga finančne transakcije oziroma prenosa sredstev pravne osebe z družbenim kapitalom, ki je bil izveden v času, ko je za pravno osebo z družbenim kapitalom veljal poseben pravni režim lastninskega preoblikovanja zaradi ukvarjanja z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo, so za odločitev pomembne tudi okoliščine v zvezi z izvedbo lastninskega preoblikovanja.
prometni davek - ledeni čaj - uvrstitev v tarifni razred - pravno vprašanje
Sestava ledenega čaja je res dejansko vprašanje, vendar pa je njihova uvrstitev v tarifno številko Tarife davka od prometa proizvodov pravno vprašanje.
dohodnina - izpolnjevanje pogojev za zmanjšanje osnove za dohodnino - invalidnost in pravica do tuje nege in pomoči
V 1. alinei 8. člena ZDoh določa dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena za priznanje uveljavljanega zmanjšanja osnove za dohodnino za letno povprečno plačo zaposlenih v RS v letu, za katerega se dohodnina odmerja. To sta priznani invalidnost s 100%
ZZZDR člen 51, 51/1.SZ člen 6, 117, 123.ZD člen 29, 30, 34.OZ člen 533.
delitev skupnega premoženja zakoncev - darilo - privatizacija nakup stanovanja po SZ - prenos pravice do odkupa stanovanja - pravna narava privolitve imetnika stanovanjske pravice
Stanovanje, kupljeno po privatizacijskih predpisih, je skupno premoženje zakoncev, čeprav je pogodbo zanj sklenil le eden izmed njiju kot ožji družinski član s privolitvijo njegovega očeta kot imetnika stanovanjske pravice.
javni razpis - dodelitev sredstev za strukturne spremembe v kmetijstvu - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - subsidiarna uporaba ZUP
Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben postopek, se po določbi 3. člena ZUP postopa po določbah tega zakona. Zato se uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka, če poseben zakon za določeno materijo ne določa posebnih pravil postopka.
Če gre za v avtomobilskem prometu pričakovano škodo, sodišče prisodi odškodnino ne glede na zavarovalno vsoto v obveznem zavarovanju, ki je veljala ob škodnem dogodku.
Na obveznost zavarovalnice ne vpliva dejstvo, da oškodovanci niso tožili povzročitelja nesreče niti da sopotnici nista tožili zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan nekrivi voznik.
ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-3, 380, 380/2.ZDen člen 3,4, 5, 56, 58, 58/1.
sodna pristojnost - pristojnost za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje
Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 58. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (vselej) pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
V sodni praksi so znani številni primeri, v katerih je bila kot razlog za uporabo 5. člena ZDen interpretirana zgolj že oblastna grožnja, da bo lastniku v primeru njegovega upiranja prodaji odvzeto premoženje z razlastitvijo brez nadomestila. V danem primeru pa je bila ta "grožnja" kot dano dejstvo za pravnega prednika predlagateljic že realizirana, saj ni imel nobene stvarne podlage za upanje, da bi utegnil še kdaj priti v posest premoženja (kjer se je že leta opravljala šolska in druga kmetijska dejavnost pod okriljem države) in imeti od njega kakršnokoli korist.
URS člen 25.ZKP člen 87, 87/5, 366, 366/1, 375, 375/1. Sodni red člen 218.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - rok za vložitev pritožbe
V primeru, ko ima sodišče prostore na več lokacijah, kjer sprejema pisne vloge strank, je vloga sprejeta pri sodišču takrat, ko je bila izročena vložišču sodišča, ne glede na to, katero vložišče sodišča ga je sprejelo in v skladu z 218. členom Sodnega reda odtisnilo datum prejema na kopiji vloge in ne glede na to, ali je bila vloga nato poslana drugemu vložišču istega sodišča.
povrnitev negmotne škode - oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje
Sodišče druge stopnje je pravilno opravilo širšo in ožjo individualizacijo in je pravilno uporabilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pri odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem je pravilno uporabilo samo 200. člen ZOR, saj bodočih telesnih bolečin izvedenec pri tožniku objektivno ni potrdil.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni treba opredeljevati do tistih navedb strank, ki za odločitev niso relevantne, ali so očitno nesmiselne ali pomenijo zlorabo procesnih pravic. O stališču sodišča do navedbe stranke v določenih primerih je mogoče sklepati že konkludentno in ni potrebna izrecna opredelitev.
Standard zahteve po obširnosti obrazložitve je za sodišče višje stopnje nižji kot za sodišča nižje stopnje. Obveznost obrazložitve sodbe namreč po eni strani izhaja iz pravice do izjave, po drugi strani pa je tudi v funkciji pravice do pravnega sredstva po 25.
členu Ustave; več kot dvostopenjskega sojenja pa ta ustavna pravica ne zagotavlja.
Sodišče, ki uporabi kot dokaz listino, ki ni bila prebrana na glavni obravnavi, prekrši načelo ustnosti postopka, ne pa načelo neposrednosti.
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih lahko ima za posledico odškodninsko odgovornost - samo zase za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor
Po določbi 525. člena ZKP sme preiskovalni sodnik na prošnjo tuje države, še predno je ta država vložila prošnjo za izročitev, odrediti pripor, če je podana nevarnost, da se bo tujec s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. V tej fazi postopka izročitve preiskovalni sodnik zaprošene države ni dolžan posebej ugotavljati obstoja utemeljenosti suma, pač pa se glede na naravo postopka omeji zgolj na preizkus, ali je bil ta pogoj na predpisan način ugotovljen v postopku, ki teče v državi prosilki. Pač pa se pri odrejanju pripora po 524. členu ZKP na podlagi prošnje za izročitev smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o priporu, kolikor ne nasprotujejo naravi ekstradicijskega postopka ali so v poglavju o izročitvi obdolžencev in obsojencev drugače urejene.
zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivna škoda - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - razširitev tožbenega zahtevka med pravdo
Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala in bo nastajala (sukcesivna škoda) zaradi izgubljenega zaslužka se pretrga z vložitvijo tožbe za plačilo odškodnine za preteklo obdobje in se nadaljuje, ko je pravdni postopek končan ali spor kako drugače poravnan. Dokler se to ne zgodi, terjatev ne zastara, čeprav med pravdnim postopkom tožbeni zahtevek ni bil razširjen v zastaralnem roku za odškodninske terjatve za naslednje preteklo obdobje.
Glede na to, da tožeča stranka ni izkazala nezakonitosti odpisa zemljišč na spornih parcelah in je sodba v tem delu pravnomočna, tudi ni upravičena do odškodnine, kot jo izrecno poimenuje v tožbi. Po splošnih načelih obligacijskega prava morajo biti za nastanek odškodninske terjatve sočasno izpolnjene naslednje predpostavke:
nedopustno ravnanje, odgovornost, vzročna zveza in škoda. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke, zato ni mogoče pravno sklepanje, da bi morala tožena stranka povrniti škodo (154. člen ZOR), saj je dokazala, da njeno ravnanje ni bilo nedopustno in da zato ni odgovorna za morebitno škodo.