Če v odmerjenem roku niso odpravljene pomanjkljivosti tožbe in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati, je potrebno tožbo kot nepopolno zavreči. Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje oziroma odločitev sodišča se taksna obveznost nanaša ter konkretizirano premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks.
ZDDPO člen 12, 24. ZDoh člen 2-1, 3, 3/1, 3/2, 6-1, 15, 15/1-4, 15-21, 16, 16/1-1, 16/1-5, 17, 17/1-1. ZDavP člen 15a, 107, 119, 198. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/3, 72, 72/5, 77, 77/2-3.
davki in prispevki od osebnih prejemkov in drugih dohodkov ter davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - odhodki, povezani s poslovanjem - stroški tedenske rekreacije, preventivne zdravstvene rekreacije in termalnega zdravljenja - darila delodajalca - darila tretjim - dodatno pokojninsko zavarovanje delovnih mest - nagrade poslovodnim delavcem
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Odhodke, povezane s poslovanjem zavezanca, se presoja po noveliranem 12. členu ZDDPO. Stroški tedenske rekreacije, preventivne zdravstvene rekreacije in termalnega zdravljenja delavcev, ki jih plačuje delodajalec, so drug prejemek po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh, izjeme so le v 19. členu ZDoh. Darila delodajalca so boniteta, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Darila zavezanca tretjim so drug prejemek po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh.
Plačila delodajalca po pogodbi o dodatnem pokojninskem zavarovanju delovnih mest so bonitete po 17. členu ZDoh.
prometni davek - obračun prometnega davka - prirejanje posebnih iger na srečo
Za obračun prometnega davka od prirejanja posebnih iger na srečo je pomembna določba 7. točke 1. odstavka 24. člena Zakona o prometnem davku, ki določa, da je osnova za obračun prometnega davka vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igri. Glede na navedeno je za obračun pomembna realizacija vplačil za udeležbo pri igri in ne trajanje udeležbe niti opredelitev trenutka, kdaj naj bi bila posamezna igra kot storitev končana.
dohodnina - pogoji za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino - invalidnost - pravica do tuje nege in pomoči
V 1. alinei 8. člena ZDoh določa dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena za priznanje uveljavljanega zmanjšanja osnove za dohodnino za letno povprečno plačo zaposlenih v RS v letu, za katerega se dohodnina odmerja. To sta priznani invalidnost s 100%
prometni davek - ledeni čaj - uvrstitev v tarifno številko - pravno vprašanje
Sestava ledenih čajev je res dejansko vprašanje, vendar je njihova uvrstitev v določeno tarifno številko pravno vprašanje. Glede na sestavo ledenih čajev, ki izhaja tudi iz deklaracij, se ledeni čaji ne morejo uvrstiti med naravne sadne sokove.
ZDDPO člen 11, 12.ZLPPOD člen 6, 6/1.ZZPLP člen 2, 2/1. ZUS člen 60,60/1-2, 77, 77/2-2.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo - davčni postopek - presoja pravne podlage finančne transakcije - okoliščine v zvezi z izvedbo lastninskega preoblikovanja
Če se v davčnem postopku presoja pravna podlaga finančne transakcije oziroma prenosa sredstev pravne osebe z družbenim kapitalom, ki je bil izveden v času, ko je za pravno osebo z družbenim kapitalom veljal poseben pravni režim lastninskega preoblikovanja zaradi ukvarjanja z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo, so za odločitev pomembne tudi okoliščine v zvezi z izvedbo lastninskega preoblikovanja.
prometni davek - ledeni čaj - uvrstitev v tarifni razred - pravno vprašanje
Sestava ledenega čaja je res dejansko vprašanje, vendar pa je njihova uvrstitev v tarifno številko Tarife davka od prometa proizvodov pravno vprašanje.
dohodnina - izpolnjevanje pogojev za zmanjšanje osnove za dohodnino - invalidnost in pravica do tuje nege in pomoči
V 1. alinei 8. člena ZDoh določa dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena za priznanje uveljavljanega zmanjšanja osnove za dohodnino za letno povprečno plačo zaposlenih v RS v letu, za katerega se dohodnina odmerja. To sta priznani invalidnost s 100%
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/2, 340, 340/2,355, 355/1, 371, 371/1-8.
glavna obravnava - nedovoljeni dokazi - dokazi, ki so podlaga za sodbo - branje zapisnika o zaslišanju izvedenca s soglasjem strank
"Vpogled" v zapisnik o zaslišanju izvedenca ne pomeni izvedbe dokaza z izvedencem ne z neposrednim ustnim zaslišanjem, kot je določeno v 333. do 335. členu ZKP, ne s prebranjem zapisnika o zaslišanju izvedenca, kot je predpisano v 340. členu ZKP.
Izjemoma, če to ne bi škodovalo načelu javnosti v kazenskem postopku, bi se smelo šteti izvedensko mnenje za prebrano, čeprav ga sodišče ni prebralo, če bi bil obdolženec že prej seznanjen s celotno vsebino izvedenskega mnenja (ker mu je bilo npr. mnenje poslano oziroma izročeno) in bi izrecno soglašal, da se ga zato ne prebere na glavni obravnavi. V takem primeru pa bi moralo sodišče te okoliščine zapisati v zapisniku o glavni obravnavi.
V 2. odstavku 340. člena ZKP zahtevano soglasje strank mora biti izrecno in nedvoumno.
Sodba se ne more opirati na zapisnik o zaslišanju izvedenca, če ta ni bil izveden na glavni obravnavi. Ni pa to sam po sebi nedovoljen dokaz, saj ni bil pridobljen v nasprotju z 2. odstavkom 18. člena ZKP: bil bi dovoljen dokaz, če bi bil izveden na način, ki ga določa zakon.
predhodni zakonodajni referendum - pritožba - pravni interes za pritožbo
Če je zakon, za katerega je stranka vložila pobudo za zbiranje predpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma in nato tožbo v upravnem sporu zaradi zavrnjene pobude, že sprejet in uveljavljen, stranka ne izkazuje več pravnega interesa v pritožbenem postopku.
URS člen 22.ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 378. ZSR člen 10.ZOR člen 596.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - pravica do enakega varstva pravic - indično sklepanje - zahteva za izpraznitev stanovanja - pogodba o oddaji vojaškega stanovanja v začasni zakup - stanovanjska pravica - prenehanje zakupnega razmerja - molče obnovljen zakup
Toženec je v odgovoru na tožbo tožeče stranke, še preden se je sodišče spustilo v obravnavanje glavne stvari, ugovarjal v tožbi tožeče stranke ocenjeni vrednosti spornega predmeta kot prenizki in predlagal, naj sodišče pozove tožečo stranko k realni oceni vrednosti spornega predmeta ali to samo stori v okviru zakonskih pooblastil. Sodišče pa na to ni reagiralo in ni ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. S tem je toženca postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi s tožečo stranko. Da ne bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, je revizijsko sodišče navedene določbe razlagalo tako, da si je toženec zagotovil pravico do revizije in da je ta zanj dovoljena.
Grajanje indičnega sklepanja pomeni v revizijskem postopku nedopustno izpodbijanje v postopku na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravnomočna odločitev o ugoditvi izpraznitvenemu zahtevku tožeče stranke je materialnopravno pravilna. Temelji na ugotovitvi o prenehanju zakupnega razmerja kot pravnega naslova za toženčevo uporabo stanovanja.
Stanovanjske pravice v nobenem primeru ni bilo mogoče pridobiti na podlagi pogodbe o oddaji vojaškega stanovanja v začasni zakup, pri čemer je zmotno revizijsko stališče toženca o ničnosti take pogodbe, saj je bila možnost njene sklenitve izrecno predvidena s tedaj veljavnim Zakonom o sredstvih in financiranju JLA (Ur. l. SFRJ, št. 53/84 - 57/89).
nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Sodišče je bilo dolžno presojati vprašanje dovoljenosti oziroma izločitve dokazov le v zvezi z dokazi, ki so bili pridobljeni, izvedeni in upoštevani v konkretnem kazenskem postopku, ne pa dokazov iz drugih, pravnomočno končanih kazenskih postopkov, na katere se izpodbijana sodba ne opira.
Ustavne in zakonske pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca si ni mogoče razlagati tako, da ima obdolženec pravico do izvedbe vseh predlaganih dokazov in da sodišče vedno krši obdolženčevo pravico do obrambe, če ne izvede vseh predlaganih dokazov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Če je sodišče določena dejstva (koristoljubnost, predhodni dogovor) ugotovilo na podlagi drugih okoliščin, ne pa na podlagi izrecne izpovedbe prič, s tem ni kršilo določbe 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznih predlogov gre, če sodišče brez razlogov ali z nepopolnimi in neprepričljivimi razlogi zavrne materialnopravno relevantne dokaze, katerih obstoj in pričakovano vsebino je obramba izkazala z zadostno verjetnostjo.
ZPP člen 370, 370/3, 371.ZOR člen 154, 206. ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.
odgovornost organizatorja del na gradbišču - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - varnost poti na gradbišču - opustitev dolžnosti ureditve varne poti - alternativna vzročnost
Kot organizator del (glavni izvajalec) je bila druga toženka dolžna poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja del. Ob tem je treba glede na revizijske navedbe poudariti, da je bila v skladu s splošnim načelom prepovedi povzročanja škode dolžna poskrbeti za varno hojo vseh sodelujočih udeležencev pri delu na gradbišču - ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju so bili z njo (bodisi, da so bili pri njej v delovnem razmerju, bodisi da so zanjo delali na podlagi podjemne pogodbe ali pa da so bili zaposleni pri podizvajalcu, njej pa le posredovani).
Zmotno je revizijsko zavzemanje druge toženke za razbremenitev njene odškodninske odgovornosti na podlagi dejstva, da tožnik nikoli ni bil zaposlen pri njej in da je bil ves čas zaposlen pri prvi toženki.
Njenemu stališču, da je delavcu za škodo pri delu lahko (objektivno) odgovoren le njegov delodajalec, ni mogoče pritrditi. Na podlagi določbe takrat veljavnega 73. člena ZTPDR (enako sedaj veljavni 184. člen ZDR) je namreč delodajalec dolžan povrniti škodo po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti tudi za obstoj delodajalčeve odgovornosti kumulativno izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost.
postopek denacionalizacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vrednotenja zemljišč - odprava odločbe tožene stranke - uveljavljanje pritožbenih ugovorov glede vrednotenja
Ker je bila odločba tožene stranke odpravljena zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede vrednotenja zemljišč, tožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri ponavlja ugovore glede vrednotenja.
ZOR člen 195, 195/2, 200, 200/1, 200/2, 203, 360, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/1, 392/3.ZPP člen 7, 7/1, 212.
bodoča gmotna škoda - nadaljnja škoda - nova škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - materialno dokazno breme - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
V tej pravdi gre za trajno nastajajočo škodo iz drugega odstavka 195. člena ZOR, kakršno je tožnica uveljavljala že v prejšnjem sodnem postopku, ki jo sedaj uveljavlja sukcesivno za nadaljnje obdobje.
Zaradi prejšnjega sodnega postopka je bilo zastaranje sedaj uveljavljanih terjatev pretrgano. Znova je pričelo teči, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
obnova postopka denacionalizacije - obnovitveni razlog - nov dokaz - neizvedena pogodba v zemljiški knjigi
Zaradi splošno znanega dejstva, da je bila zemljiška knjiga nepopolna, ni mogoče sprejeti stališča, da samo zaradi neizvedene pogodbe v zemljiški knjigi, po kateri je lastnik kupec, ta okoliščina ni nov dokaz po 1. odstavku 249. člena ZUP/86.
izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojencu ni bila kršena pravica do obrambe s tem, ko sodišče ni zaslišalo priče, saj obsojenec njenega zaslišanja ni predlagal, sodišče pa je zadevo zaključilo, ko je menilo, da zbrani dokazi dajejo zadostno podlago za razsodbo.