osebni stečaj - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - oškodovanje stečajne mase - odsvojitev premoženja - vrnitev v stečajno maso - vrnitev kupnine - predlog za oprostitev plačila
Pritožnik ne more biti oproščen vračila zneska, za katerega je bila stečajna masa oškodovana.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - izrek sklepa o stroških brez obrazložitve - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
V izpodbijanem sklepu je izostala obrazložitev 2. točke izreka glede odmerjenih stroškov postopka. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je takšne narave, da jo odpravlja pritožbeno sodišče samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018224
ZPP člen 7, 212. OZ člen 587, 616, 616/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - odstop od pogodbe brez utemeljenega razloga - službene obleke - škoda na zdravju - vzročna zveza - dokazovanje - primeren dokaz - zmotna uporaba materialnega prava
Zaslišanje prič in strank je nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da so prav tožničina oblačila pri zaposlenih tožene stranke povzročila zatrjevane težave. Tudi zato, ker sta priča in zakoniti zastopnik tožene stranke podala zgolj subjektivno oceno, utemeljenost toženkinega ugovora o zdravju nevarnih oblačilih pa je dokazljiva zlasti z objektivnimi kazalci o škodljivosti oblačil. Potrebna bi bila torej strokovna analiza, s katero bi bilo mogoče objektivno preveriti ali so bila res prav tožničina oblačila vzrok, da so delavci imeli alergijske reakcije oziroma da so bila le-ta nevarna za zdravje.
ZOR člen 10, 765, 765/1. OZ člen 3. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4.
upravljanje poslovne stavbe - pogodba o upravljanju storitev upravljanja - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - odpoved iz krivdnih razlogov - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
10. člen ZOR določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi in z moralo. V tej zadevi so se podpisniki Pogodbe (veljavno) dogovorili za 2/3 večino, zgolj zaradi tega pa Pogodba v delu, ki določa odpoved iz krivdnih razlogov, še ni neveljavna.
nenavzočnost obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - postopek s pritožbo - izločitev sodnika - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravica do nepristranskega sojenja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izvedeni dokazi - indic kot dokaz - pogoji za izrek pogojne obsodbe - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - priznanje krivde - sostorilstvo - storilec kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - odločba o kazenski sankciji - celovita dokazna ocena
Seja opravljena v nenavzočnosti obdolženca.
Eden izmed pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je opiranje sodbe na dokaze, na katere se po določbah ZKP ne more opirati. Ker zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe, nenazadnje po sami pritožbeni obrazložitvi ni tak dokaz, je sodba na zapisnik v obravnavanem primeru smela biti oprta.
Posredna narava izvedenih dokazov popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja niti v racionalno zasnovanem kazenskem postopku ne izključuje. Enako kot pri tako imenovanih neposrednih dokazih je odločilna njihova vsebina, s tem, da jih po naravi stvari mora biti več ali vsaj toliko, da je na njihovi podlagi mogoče skleniti tako imenovani indični krog.
Pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne vidi niti ovir, da pri dokazni oceni ne bi smeli biti upoštevani priznanji A.ja T.a in T.a P.a. Gre sicer za procesni dejstvi, ki pa sta predmet dokazne ocene, enako kot na primer izpovedba A.ja T.a, ki je nato priznanje dejansko preklical in dejstvo, da kaznivo dejanje, ki ga je priznal T. P., ni bilo lahko.
ZFPPIPP člen 128, 128/2. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (2002) člen 37.
sklep o prodaji - nadomestni sklep
Pritožnik v pritožbi z ničemer ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o prodaji, temveč zgolj opozarja na neustreznost in neuspešnost dogovorov o delitvi priključne moči elektro priključka na območju K. ter poziva sodišče (prve stopnje) k aktivni vlogi pri (pošteni) delitvi te moči in pri sklenitvi dogovora med lastnik o pravicah in obveznosti iz naslova skupne infrastrukture in upravljanja. Višje sodišče ugotavlja, da je z razveljavitvijo sklepa o prodaji sodišče prve stopnje vzpostavilo položaj, v katerem so (ponovno) možni dogovori o razdelitvi priključne moči elektro priključka na območju K.
Odpoved procesnim pravicam, ki jih ima obdolženec po zakonu, mora biti izrecna in nedvoumna. Sodišče prve stopnje je dolžno obdolženca jasno in natančno poučiti o procesnih jamstvih, ki se jim v skladu z določbami 285.f člena ZKP lahko odpove, ter poskrbeti, da je njegova odpoved procesno veljavna. Ker v konkretnem primeru obdolženec sploh ni bil poučen o možnosti odpovedi pravici do sojenja pred senatom, niti se tej pravici ni odpovedal, ni nastopila situacija iz 1.a točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Sojenje bi moralo biti opravljeno pred senatom, sestavljenim iz enega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - letni dopust - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
zapuščinski postopek - stranke v zapuščinskem postopku - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o dedovanju - ločitev zapuščine
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, sam po sebi ni stranka zapuščinskega postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Učinki pravnomočnosti izpodbijanega sklepa se nanj ne raztezajo in sklep na pravico pritožnice, da terja dediče za dolgove zapustnice, ne vpliva.
Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take kontrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - duševna motnja - zaključek zdravljenja - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Sodišča morajo pri svojih odločitvah upoštevati tudi določbo zadnje alineje 74. člena ZDZdr, ki jim nalaga upoštevanje predpisov s področja socialnega varstva. Pri tem so mišljeni predvsem Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Dejstvo je, da so vsi socialno varstveni zavodi, ki bi sicer prišli v poštev za namestitev nasprotne udeleženke, polno zasedeni. To pa narekuje ustrezno primerjavo njihove obremenjenosti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto, ki so je deležni le tisti dolžniki, ki so postali insolventni zaradi spleta različnih okoliščin, na katere niso imeli vpliva. Ena takšnih je gotovo bolezen, ki jo zatrjuje in dokazuje dolžnik.
popravni sklep - očitna pisna pomota - datum začetka teka obresti
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni poseglo v vsebinsko odločitev iz sodbe in sklepa z dne 15. 12. 2017. Iz obrazložitve te odločbe, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je bila volja sodišča prve stopnje, da obrestnemu delu zahtevka (od zneska glavnice v višini 456,65 EUR) ugodi tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od 15. 12. 2014 (in ne od 15. 12. 2017) dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom torej sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021707
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1, 458/2, 458/3, 458/4, 495, 495/1. OZ člen 35, 87, 87/1.
ustna pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - ničnost - ničnost pogodbe zaradi predmeta - posledice ničnosti - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev plačilnega naloga - umik tožbe
Tožeča stranka lahko tožbo umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik (prim. drugi odstavek 188. člena ZPP).
Ker predmet pogodbe v konkretnem primeru ni obstajal, je tako tudi pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je ustna pogodba med pravdnima strankama nična in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti tisto za kar je na njen račun obogatena (35. člen v zvezi s prvim odstavkom 87. člena Obligacijskega zakonika). Posledično je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
ZDZdr člen 12, 12/3, 48, 48/3, 80, 87, 87/4. URS člen 19.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - vezanost na predlog
Sodišče je vezano na predlagani ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, kar pomeni, da zoper pridržano osebo ne sme odrediti težjega in v njegove človekove pravice bolj posegajočega ukrepa od predlaganega. Sodišče lahko na predlog psihiatrične bolnišnice osebi omeji pravico do gibanja (iz tretjega odstavka 12. člena ZDZdr). Na podlagi tega sklepa (iz tretjega odstavka 48. člena ZDZdr) lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018107
ZIKS-1 člen 18, 18/1, 25. ZKP člen 407, 407/1.
poziv na prestajanje kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora
Poprejšnja, sicer samostojna kazen zapora je zaradi združitve kazni zapora v postopku (neprave) obnove kazenskega postopka izgubila subjektiviteto. Posledično je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo o zavrnitvi prošnje za odložitev izvršitve (poprejšnje) kazni zapora odpravilo.
dedni dogovor - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Dedni dogovor se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustničino premoženje, za katerega dediča ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli.
posebna krajevna pristojnost - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - sporazum o krajevni pristojnosti - varstvo šibkejše stranke - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke
Po določbi prvega odstavka 51.b člena ZPP je v sporih iz zavarovalnih razmerij, v katerih je tožena stranka zavarovalnica za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.