gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavržena vloga - zavrženje tožbe
Vloga stranke, ki je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena. Zato trditev in dokazov iz takšne vloge ni mogoče upoštevati.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).
OZ člen 6, 6/2, 78, 78/2, 131, 246, 239, 239/2, 240, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 11/2.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - odvetniška poklicna etika - falsus procurator - uspeh stranke s pritožbo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - vzročna zveza
Odvetnik mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih Odvetniške poklicne etike. Ta mu nalaga, da stranko o svojem delu in postopanju redno obvešča, ji omogoči vpogled v stanje zadeve, jo pouči o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ji sporoči potrebne podatke iz sodnih spisov. Samostojno mora oceniti ter po najboljši vesti odločiti, kako naj ravna v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
Zavarovanka tožene stranka bi morala v ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera kljub preklicu pooblastila poskrbeti za interese tožnice in vročeno sodbo (vsaj) vrniti sodišču z obvestilom o preklicanem pooblastilu. Ker zavarovanka tožene stranka ni ravnala tako, je s sprejemom tožbe za tožnico, ki je zaradi preklica pooblastila v postopku ni več zastopala, zanjo dejansko opravila posel, za katerega ni bila več upravičena oziroma pooblaščena. S tem je kršila svojo obveznost zastopanja tožnice samo v mejah upravičenj za zastopanje, ki jih je imela na podlagi notranjega razmerja s tožnico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - plačilo najemnine - vročanje - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Pisanja zamudne sodbe se mora sodišče prve stopnje lotiti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo. Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, ki jih kratko (v alinejah ali strnjeno) povzame, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev, in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom. Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot sicer to velja za pisanje sodbe, ki sledi kontradiktornemu postopku.
zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - posebno predrzen način
Pri kaznivem dejanju velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da običajna tatvina, ki je sicer že sama po sebi predrzna, izrazito odstopa od ostalih kaznivih dejanj tatvine. Po sodni praksi se kot posebno predrzen način šteje npr. tatvina izvršena pri vstopanju potnikov v avtobus, kjer je torej prisotnih več ljudi, nadalje v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok in podobno.
ZNP člen 37. ZPP člen 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod - nerelevantne pritožbene navedbe - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je že v postopku po pritožbi nasprotne udeleženke njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarilo je, da je odločitev sodišča, da se udeleženko namesti v socialno varstveni zavod, preuranjena in sodišču prve stopnje naložilo, da dopolni dokazni postopek. Že iz navedenega razloga je bilo potrebno ugoditi tudi še pravočasni pritožbi socialno varstvenega zavoda, ne da bi pritožbeno sodišče posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe, saj so glede na razloge, ki so vodili do ugoditve pritožbi udeleženke, v tej fazi postopka za odločitev nepomembne navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
ZOR člen 10, 765, 765/1. OZ člen 3. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4.
upravljanje poslovne stavbe - pogodba o upravljanju storitev upravljanja - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - odpoved iz krivdnih razlogov - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
10. člen ZOR določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi in z moralo. V tej zadevi so se podpisniki Pogodbe (veljavno) dogovorili za 2/3 večino, zgolj zaradi tega pa Pogodba v delu, ki določa odpoved iz krivdnih razlogov, še ni neveljavna.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - letni dopust - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
popravni sklep - očitna pisna pomota - datum začetka teka obresti
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni poseglo v vsebinsko odločitev iz sodbe in sklepa z dne 15. 12. 2017. Iz obrazložitve te odločbe, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je bila volja sodišča prve stopnje, da obrestnemu delu zahtevka (od zneska glavnice v višini 456,65 EUR) ugodi tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od 15. 12. 2014 (in ne od 15. 12. 2017) dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom torej sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačna uporaba materialnega prava - uporaba procesnih pravil
Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno. Ker so določbe 451., 452. in 453. člena ZPP določbe procesnega prava (tj. določbe pravdnega postopka), pritožnica domnevne nepravilne uporabe teh torej ne more uspešno uveljaviti prek sklicevanja na 341. člen ZPP.
Odpoved procesnim pravicam, ki jih ima obdolženec po zakonu, mora biti izrecna in nedvoumna. Sodišče prve stopnje je dolžno obdolženca jasno in natančno poučiti o procesnih jamstvih, ki se jim v skladu z določbami 285.f člena ZKP lahko odpove, ter poskrbeti, da je njegova odpoved procesno veljavna. Ker v konkretnem primeru obdolženec sploh ni bil poučen o možnosti odpovedi pravici do sojenja pred senatom, niti se tej pravici ni odpovedal, ni nastopila situacija iz 1.a točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Sojenje bi moralo biti opravljeno pred senatom, sestavljenim iz enega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.
protipravno ravnanje - neravna podlaga poti - poškodba zaradi neravnih tal - denarna odškodnina - zavrnitev zahtevka - padec kolesarja
Sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje, da je bila predmetna pešpot takšna, da je omogočala varno uporabo in tudi ni terjala posebne označitve (tudi označenosti posebnih mest), zato ravnanja zavarovanke toženke ni mogoče opredeliti kot protipravnega.
Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take kontrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1.
ZFPPIPP člen 128, 128/2. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (2002) člen 37.
sklep o prodaji - nadomestni sklep
Pritožnik v pritožbi z ničemer ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o prodaji, temveč zgolj opozarja na neustreznost in neuspešnost dogovorov o delitvi priključne moči elektro priključka na območju K. ter poziva sodišče (prve stopnje) k aktivni vlogi pri (pošteni) delitvi te moči in pri sklenitvi dogovora med lastnik o pravicah in obveznosti iz naslova skupne infrastrukture in upravljanja. Višje sodišče ugotavlja, da je z razveljavitvijo sklepa o prodaji sodišče prve stopnje vzpostavilo položaj, v katerem so (ponovno) možni dogovori o razdelitvi priključne moči elektro priključka na območju K.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto, ki so je deležni le tisti dolžniki, ki so postali insolventni zaradi spleta različnih okoliščin, na katere niso imeli vpliva. Ena takšnih je gotovo bolezen, ki jo zatrjuje in dokazuje dolžnik.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - duševna motnja - zaključek zdravljenja - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Sodišča morajo pri svojih odločitvah upoštevati tudi določbo zadnje alineje 74. člena ZDZdr, ki jim nalaga upoštevanje predpisov s področja socialnega varstva. Pri tem so mišljeni predvsem Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Dejstvo je, da so vsi socialno varstveni zavodi, ki bi sicer prišli v poštev za namestitev nasprotne udeleženke, polno zasedeni. To pa narekuje ustrezno primerjavo njihove obremenjenosti.