gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavržena vloga - zavrženje tožbe
Vloga stranke, ki je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena. Zato trditev in dokazov iz takšne vloge ni mogoče upoštevati.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).
presoja višine denarne odškodnine - povrnitev bodoče škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - materialna škoda - potni stroški - odločanje po prostem preudarku - revalorizacija plačane odškodnine
V sodni praksi se, pri ugotavljanju višine premoženjske škode iz naslova potnih stroškov po prostem preudarku, uporabljajo različne podlage za izračun, njihova izbira pa je odvisna od ponujene trditvene podlage in okoliščin konkretnega primera.
oškodovanec - predlog za kazenski pregon - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - opravičilo - očitna pomota - ustavitev kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje sprejema pritožbene navedbe oškodovanke, da je v opravičilu naveden datum glavne obravnave 5. 6. 2018 (namesto datuma 5. 7. 2018) "lapsus", saj očitno pomoto prepričljivo utemeljuje s podatkom, da je opravičilo oddala priporočeno po pošti 20. 6. 2018.
Zapis oškodovanke, da opravičuje izostanek z glavne obravnave 5. 6. 2018, je mogoče oceniti izključno kot očitno pomoto v datumu, posledično pa so zaključki izpodbijanega sklepa, da oškodovanka izostanka z glavne obravnave 5. 7. 2018 naj ne bi opravičila in naj bi z neopravičenim izostankom umaknila predlog za pregon, kar naj bi narekovalo ustavitev kazenskega postopka zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki naj bi ga storil na škodo te oškodovanke, kar v pritožbi smiselno zatrjuje tudi pritožnica, napačni.
OZ člen 6, 6/2, 78, 78/2, 131, 246, 239, 239/2, 240, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 11/2.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - odvetniška poklicna etika - falsus procurator - uspeh stranke s pritožbo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - vzročna zveza
Odvetnik mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih Odvetniške poklicne etike. Ta mu nalaga, da stranko o svojem delu in postopanju redno obvešča, ji omogoči vpogled v stanje zadeve, jo pouči o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ji sporoči potrebne podatke iz sodnih spisov. Samostojno mora oceniti ter po najboljši vesti odločiti, kako naj ravna v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
Zavarovanka tožene stranka bi morala v ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera kljub preklicu pooblastila poskrbeti za interese tožnice in vročeno sodbo (vsaj) vrniti sodišču z obvestilom o preklicanem pooblastilu. Ker zavarovanka tožene stranka ni ravnala tako, je s sprejemom tožbe za tožnico, ki je zaradi preklica pooblastila v postopku ni več zastopala, zanjo dejansko opravila posel, za katerega ni bila več upravičena oziroma pooblaščena. S tem je kršila svojo obveznost zastopanja tožnice samo v mejah upravičenj za zastopanje, ki jih je imela na podlagi notranjega razmerja s tožnico.
zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - posebno predrzen način
Pri kaznivem dejanju velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da običajna tatvina, ki je sicer že sama po sebi predrzna, izrazito odstopa od ostalih kaznivih dejanj tatvine. Po sodni praksi se kot posebno predrzen način šteje npr. tatvina izvršena pri vstopanju potnikov v avtobus, kjer je torej prisotnih več ljudi, nadalje v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok in podobno.
odškodninska odgovornost - plačilo zavarovalnine - obstoj škodnega dogodka - prometna nesreča - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Obravnavana dokazna ocena je vsebinsko prepričljiva, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Zaključki so jasni, logični in življenjsko sprejemljivi, zato je dokazna ocena prepričljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018868
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 180, 180/2, 182. URS člen 14, 22. ZPP člen 182, 182/3, 212, 286, 286a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - trditvena podlaga - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - premoženjska škoda - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - pravno relevantna škoda - tuja nega in pomoč - pomoč drugega - obseg pomoči - urna postavka - mesečna renta - denarna renta - razpravno načelo - podredni zahtevek - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti zakonca - posredni oškodovanci
Tožničin spomin se nanaša na čas po nastanku škodnega dogodka, kar se ovrednoti v okviru sekundarnega strahu. Tožničina izpoved o dogajanju neposredno po nesreči in s tem povezan "spomin" na to dogajanje izvira iz njenega kasnejšega razmišljanja o dogodku, temelječega na tem, kar je slišala od drugih. Izvedensko mnenje temelji na ugotovitvi, da je tožnica utrpela direktno poškodbo možganov s takojšnjo nezavestjo in motnjo spomina – in ne le pretresa možganov, ki bi omogočal zaznavo dogajanja in doživljanje strahu.
Navzven vidne posledice traheostomije ne morejo predstavljati neupoštevne nove trditve, ker je do spremembe stanja prišlo med postopkom. Morebitna neupoštevnost ugotovitve o spremenjeni obrazni mimiki pa ob ostalih ugotovitvah o spremembah v tožničini zunanjosti, ki že same za sebe tudi po presoji pritožbenega sodišča intenzivno vplivajo na njeno duševno ravnotežje, ne vpliva na pravilnost odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Stroški, ki so nastali s prihodi tožničinega moža v bolnišnico in v rehabilitacijski center, predstavljajo pomoč drugega v procesu tožničinega zdravljenja in s tem (pravno upoštevno) tožničino škodo. Nega in pomoč ter psihična podpora moža so bili zelo pomembni za njeno okrevanje, saj je mož z obiski in nego omilil njeno stisko in trpljenje in prispeval k hitrejšemu okrevanju. Sicer je bila deležna osnovne oskrbe s strani zdravstvenega osebja, a to za njeno okrevanje ni bilo dovolj, mož pa je bil ob obiskih v rehabilitacijskem inštitutu navzoč tudi pri aktivnostih, v katere je bila vključena tožnica, da ji je lahko kasneje doma pomagal pri njihovi izvedbi. Iz teh ugotovitev izhaja, da je bilo sodelovanje tožničinega moža nujno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
Ocena o peturni dnevni pomoči ustrezno upošteva tožničine potrebe. Pritožbeno sodišče ji verjame, da je njen mož ne le svoje dnevne, ampak tudi življenjske aktivnosti podredil njenim potrebam. Navedeno pa ne pomeni, da ves čas, ki ga mož posveti tožnici, predstavlja pomoč drugega, za katero odgovarja toženka. Izvedenec je navedel, da njegova ocena temelji na izvedenski praksi pri podobno prizadetih invalidih in oskrbi, ki bi bila potrebna v instituciji. V tako obrazloženi oceni je imelo sodišče dovolj zanesljivo podlago za oceno o obsegu dnevne pomoči, ki jo tožnici nudi mož in za katero odgovarja toženka.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - obrazloženost sklepa - pretehtanje - okoliščine - utemeljen razlog
Začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti poseže v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodna praksa je že zavzela stališče, da zgolj sklicevanje na navedbe v predlogu ne zadošča za začetek takega postopka. Prav tako diagnosticirane težave v zdravju same zase niso okoliščina, ki bi neposredno vodila v uvedbo tega postopka. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost osebe, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo navesti tiste okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 394, 394-6, 394-10. ZIZ člen 23. OZ člen 14.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti listine - ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja - verodostojna listina - izpisek odprtih postavk - enostranski pravni posel - pravni interes za ugotovitveno tožbo - obnova izvršilnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP je posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe pravni interes. Ta predpostavka od tožeče stranke zahteva izkaz, da je njen pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožeča stranka nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.
Ugotovitev ničnosti listine ne more biti ustrezna podlaga za obnovo postopka in s tem za razveljavitev pravnomočne sodne odločbe in nastanek kondikcijskega zahtevka tožnice, zato obravnavana ugotovitvena tožba ni primerno sredstvo za odpravo zatrjevane negotovosti tožnice, s tem pa tudi ni izkazan pravni interes zanjo.
Izpis odprtih postavk ne predstavlja enostranske izjave volje upnika, ki povzroči nastanek pravnega razmerja (in nastanek terjatve upnika do dolžnika), temveč gre (le) za listino (dokument), ki jo sestavi upnik in ki vsebuje podatek o neporavnanih zapadlih obveznostih dolžnika, ki so nastale na podlagi pravnega posla (npr. pogodbe) med upnikom in dolžnikom.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019344
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost odvetnika - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - skrbnost odvetnika - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom
Za sodbo presenečenja ne gre v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja. Prepoved sodbe presenečenja stranko varuje pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva njenih pravic. O sodbi presenečenja je zato mogoče govoriti v primeru, ko sodišče odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena.
Toženka je bila dovolj skrbna in je poskrbela, da je tožnika obvestila o prejetem sklepu in mu dala na voljo dovolj časa, da bi se lahko na prejeto pošto odzval in naročil dodatna dejanja (po posvetu bi lahko predložil dokazilo o plačilu kupnine), vendar tega ni storil. Zakoniti zastopnik toženke je ravnal zadosti skrbno, ko pritožbe ni vložil brez izrecne izjave tožnika. Med strankama ni bilo dogovorjeno, da bi odvetnik v vsakem primeru vlagal pritožbe.
ZNP člen 37. ZPP člen 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod - nerelevantne pritožbene navedbe - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je že v postopku po pritožbi nasprotne udeleženke njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarilo je, da je odločitev sodišča, da se udeleženko namesti v socialno varstveni zavod, preuranjena in sodišču prve stopnje naložilo, da dopolni dokazni postopek. Že iz navedenega razloga je bilo potrebno ugoditi tudi še pravočasni pritožbi socialno varstvenega zavoda, ne da bi pritožbeno sodišče posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe, saj so glede na razloge, ki so vodili do ugoditve pritožbi udeleženke, v tej fazi postopka za odločitev nepomembne navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ločitvena pravica - pritožba stranskega intervenienta - stranski intervenient - izločitvena pravica - hipoteka na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini
Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient.
V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
motenje posesti - spor zaradi motenja - posest na stanovanju - odklop električne energije - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - stanje ob zaključku glavne obravnave - pasivna legitimacija - motilec posesti - sprememba lastništva - dovoljena samopomoč - rok za posestno varstvo
Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva, vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - avto - ekonomska skupnost - dokazovanje
Ker je toženka odkupila vozilo po leasing pogodbi po prenehanju ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze, to ni skupno premoženje pravdnih strank. Zato tožnik ne more zahtevati polovice vrednosti vozila, katero naj bi imelo vozilo ob prodaji po prenehanju zakonske zveze.
osebni stečaj - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusne dobe
Dolžnik je z ugovorom proti odpustu obveznosti, vloženim 8. 10. 2018, uveljavljal popolnoma enake okoliščine kot v ugovoru, vloženem dne 28. 6. 2018, le da je predlagal skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti. Možnost skrajšanja na dve leti, pa je prvostopenjsko sodišče že presojalo v sklepu z dne 24. 8. 2018.
Pritrditi je sicer pritožniku, da je mogoče ugovor proti odpustu obveznosti vložiti večkrat, vendar le, če se med preizkusnim obdobjem okoliščine, ki jih je skladno s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP sodišče upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja, spremenijo, novo nastale okoliščine pa bi lahko vplivale na določitev preizkusnega obdobja, če bi tedaj obstajale.
ZPP člen 110, 110/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12a, 12a/5, 34a, 34a/2.
podaljšanje sodnega roka - opravičljivi razlogi - predlog za taksno oprostitev - pravna oseba - pomanjkljiva trditvena podlaga - pavšalne navedbe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - blokada transakcijskega računa
V petem odstavku 12a. člena ZST-1, ki se smiselno uporablja za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravnih oseb je (med drugim) predpisano: "Materialni položaj stranke ... ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov ...". Ker sodišče prve stopnje tako ni postopalo (čeprav je še samo v dopisu z dne 20. 9. 2018 sporočilo toženi stranki, da v kolikor predloga za taksno oprostitev v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, bo o predlogu taksne oprostitve odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc), pritožnica po vsebini utemeljeno opozarja, da je s tem kršilo peti odstavek 12a. člena v zvezi z drugim odstavkom 12b. člena ZST-1.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.