ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 116, 116/1, 194.. OZ člen 190, 190/3.
preplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v primeru, da so nove dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o priznani pravici in so ta nova dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novih dejstev ne dopušča več, zavarovanec ne sme več uživati teh pravic. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju toženec odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila s skladno s 194. členom ZPIZ-2. Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
ZDSS-1 člen 63, 75.. ZZVZZ-UPB3 člen 82, 85.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - pravnomočna odločitev
Odločba z dne 8. 6. 2017 in torej odločitev, da je tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, čeprav je toženec o začasni nezmožnosti odločal z več odločbami, je postala pravnomočna. O delazmožnosti v spornem obdobju je torej že bilo pravnomočno odločeno. V tem socialnem sporu zato ob presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 14. 6. 2017 v delu glede zmožnosti za delo v spornem obdobju ni več dopustno odločati. To bi namreč lahko bilo le predmet drugega najprej predsodnega pritožbenega in nato sodnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018201
ZEN člen 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 192.
pogodbena komasacija - hipoteka - pravni promet z nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.
Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo peti odstavek 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zakonita subrogacija - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - zavezanec za plačilo - obveznost naročnika - plačilo - gradbena pogodba - pripoznava
Zahtevek iz 631. člena OZ je najbližje zakonski subrogaciji in pomeni izjemo od relativnega učinkovanja pogodbenih določb v smislu zavezanca za plačilo. Zato naročnik v primeru zahtevka iz 631. člena OZ ne more biti podizvajalcu zavezan plačati kaj več ali drugače, kot je to določeno v gradbeni pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Takšnega učinka tudi ne more imeti morebitna potrditev izvajalca, saj bi to pomenilo enostransko spreminjanje vrednosti pogodbenih del.
KZ-1-UPB2 člen 175, 175/1.. ZZZDR-UPB1 člen 50, 51.
obstoj kaznivega dejanja - zloraba prostitucije - izkoriščanje - okoriščenje - protipravna premoženjska korist - skupno premoženje zakoncev
Pod pojmom delo, ki predstavlja podlago za pridobitev skupnega premoženja, namreč ni moč šteti tistega, ki izvira ali pa je posledica kaznivega dejanja. Kot je namreč pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, oškodovanka prostitucije ni opravljala prostovoljno, temveč je bila vanjo prisiljena s silo in grožnjami obtoženca, na način, kot je opisan v izreku sodbe. Ker si je obtoženec prilaščal denar, ki ga je oškodovanka dobila s prostitucijo, takšno njegovo ravnanje povsem ustreza zakonskemu znaku izkoriščanja prostitucije, saj obtoženec s prostitucijo kot tako, ni imel nobenega opravka, temveč je od te dejavnosti, ki jo je izvajala oškodovanka sama, imel le finančno korist, oziroma je bil z njo okoriščen. Zato nikakor ne gre za situacijo, kot jo ureja ZZZDR-1 glede premoženjskih razmer med zakonci, saj denar, ki si ga je pridobil na škodo oškodovanke, ni predstavljal skupnega premoženja temveč korist, ki je bila protipravno pridobljena s kaznivim dejanjem.
nova škoda - poškodba kolena - nepremoženjska škoda
Poškodba meniskusa oziroma poškodba sprednje križne vezi, zaradi česar je bila tožniku dne 15. 1. 2014 vstavljena delna endoproteza levega kolena, ni vzročno povezana s poškodbo levega kolena, utrpelo v prometni nesreči 23. 8. 2005, zato ne gre za novo škodo.
Tretji odstavek člena 17 ZOdv se nanaša na tista mandatna razmerja, kjer gre za sklenitev dogovora o odstotnem deležu prisojenega zneska namesto plačila za delo po odvetniški tarifi, kar sicer sodišča priznavajo v sodnih postopkih kot regularne stroške strank. Vendar pa, kot izhaja iz obstoječe sodne prakse, vsaka pogodba, ki ni sklenjena v predpisani pisni obliki, še ne pomeni nujno ničnost le-te, če iz namena predpisa, s katerim je oblika določena, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek člena 55 OZ), kar je tudi v skladu z načelom afirmacije pogodbe (naj pogodba ostane v veljavi).
Prvo sodišče se je v izpodbijani sodbi o ničnosti dogovora izčrpno opredelilo in v izogib ponavljanju je v tem delu dodati le, de je razlaga jasnosti pogodbenih določil med strankami materija, ki prvenstveno sodi v civilno pravno področje, medtem ko je kazenski postopek poslednje sredstvo (ultima ratio), s katerim se posega v že sklenjena pogodbena razmerja in ko obstaja velika verjetnost, da je bilo s sklepanjem pogodbenega razmerja storjeno še kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje poneverbe lahko storjeno le naklepno, vendar pa istočasno z navedbami, da pa bi se obdolženec moral in mogel zavedati, da s tem, ko naj bi oškodovancu ponudil v podpis pogodbo, ki je na hrbtni strani vsebovala tudi zapis dogovora, ki ga oškodovanec ni podpisal in da naj bi na ta način ravnal v nasprotju s pravom, postavlja pod vprašaj pravno opredelitev in opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poneverbe, enako pa je mogoče trditi tudi za pritožbene navedbe o načrtnem zavajanju oškodovanca pri podpisovanju pogodbe, saj s takimi navedbami pritožba izpostavlja nekaj, kar se obdolžencu z obtožnim aktom sploh ne očita in s čemer se meri obstoj okoliščin, s katerimi naj bi bil oškodovanec zaveden ob podpisu pogodbe, kar pa govori prej v prid kaznivega dejanja goljufije oziroma izneverjanja, kar se je obdolžencu očitalo z vloženo ovadbo oškodovančevih pooblaščencev, ne pa v prid očitanih kaznivih dejanj.
neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - proizvodnja mamil - konoplja
Pritožnik se sicer sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 28. 1. 2016, opr. št. I Ips 53346/2012, vendar pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre v slednjem primeru za povsem drugačne dejanske okoliščine. Obdolžencu se je v kazenski zadevi, ki jo izpostavlja pritožnik, očitalo gojenje 8 rastlin konoplje in količina posušenega rastlinskega materiala mase 20,90 gramov, medtem, ko se v predmetni kazenski zadevi obtožencu očita gojenje in sušenje skupno najmanj 29 rastlin, z maso uporabnega posušenega rastlinskega materiala 2,3 kg. Že tu je razvidna bistvena razlika med primeroma, ki pa se še potencira, ko gre prav tako upoštevati, da je v obravnavanem primeru obtoženec prepovedano drogo gojil tudi s pomočjo izdelanega laboratorija.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-3, 231, 231-3, 232, 232/1, 232/2. OZ člen 1027. ZIZ člen 250. ZN člen 3, 3/2.
postopek osebnega stečaja - procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - zmanjšanje/prenehanje poroštvene obveznosti - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - zavarovanje terjatve - sporazum o zavarovanju terjatve - javna listina - vsebina pogodbe - insolventnost - zloraba
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Za insolventnost tako zadostuje že eden od navedenih položajev.
Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim naziranjem, da gre za zlorabo postopka, da gre za nesorazmeren ukrep in da bi moral upnik svoje terjatve izterjati v izvršilnem postopku. Iz spisa je namreč jasno razvidno, da upnik svojo terjatev po obeh pogodbah o plačilu garancije izterjuje že od leta 2004 dalje, poplačilo v dveh izvršilnih postopkih pa ob petih poskusih prodaj vse do sedaj ni bilo uspešno.
V postopku za preklic pogojne obsodbe, v kateri so določena navodila, se smiselno uporablja določilo člena 506 ZKP. Če se pravnomočno navodilo v takšnem postopku spremeni, potem sodišče o tem odloči s sodbo, ne pa s sklepom.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki
Tudi sicer in kolikor pritožbeno sodišče domnevna ravnanja obdolženke iz septembra in oktobra 2016 (kreganje vpričo otrok in neurejenost stanovanja) in nato iz maja in avgusta 2017 v razmerju do vzgoje in skrbi za otroka presoja kot celoto oziroma pri tem upošteva okoliščine, da naj bi obdolženka otroka izpostavljala negativnim vplivom njenih težav z alkoholom, ta ravnanja gotovo pomenijo neprimeren vzgojni pristop, za otroka predstavljajo negativno izkušnjo in jima ponujajo neprimerne vedenjske vzorce, pa vseeno pri obdolženkinih ravnanjih ni šlo za groba ravnanja in opuščanje osnovnih potreb otrok. Opisana ravnanja glede na trajanje in intenzivnost niso takšna, da bi ustvarila stanje resne in trajnejše ogroženosti vzgoje, preživljanja, skladnega osebnega razvoja ali življenja in zdravja mladoletnih oseb. Ne gre torej za hude kršitve dolžnosti do mladoletnih oseb, ki bi zahtevale tudi kazenskopravno intervencijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020740
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/8, 86/11.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - odmera kazni obsojencu
V obravnavani zadevi je obsojenec kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 52007/2016, storil, preden je kazen po prejšnji obsodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 22685/2014 prestal. Gre torej za storilca dveh kaznivih dejanj, za katera mu je bilo sojeno v dveh ločenih postopkih, pri čemer mu je bila za obe dejanji izrečena istovrstna kazen (zapor), le da je sodišče v prvem postopku določilo alternativen način izvršitve te kazni z delom v splošno korist. Ker obsojenec nalog v okviru dela v splošno korist ni opravil v celoti, je bilo s sklepom II Kr 22685/2014 z dne 16. 11. 2017 odločeno o efektivni izvršitvi zaporne kazni, to pa pomeni, da se v dani procesni situaciji položaj obravnavanega obsojenca v ničemer ne razlikuje od položaja drugih storilcev, ki jim je bilo zaradi storitve več kaznivih dejanj z ločenimi pravnomočnimi sodbami izrečenih več zapornih kazni, niti ne od storilcev, ki jim je bilo za vsa storjena kazniva dejanja sojeno v enotnem postopku in je moralo sodišče pri izreku zaporne kazni spoštovati pravila za odmero kazni pri dejanjih v steku.
Ker ni nobenega razumnega razloga, da bi sodišče neenako obravnavalo storilce, ki se jim za več kaznivih dejanj sodi hkrati, v primerjavi s storilci, ki se jim sodi ločeno (14. člen Ustave RS), je v konkretni situaciji potrebno uporabiti določbe o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 in pravila za izrek enotne kazni iz 53. člena KZ-1 ter po določbi 1. točke prvega odstavka 407. člena KZ-1 dopustiti predlagano združitev kazni.
ZZK-1 člen 48, 53, 53/6, 60.. ZDavP-2 člen 117a, 117a/4.
predznamba zastavne pravice - zamuda roka - odločba davčnega organa
V četrtem odstavku 117.a člena ZDavP-2 je res določeno, mora davčni organ najpozneje v roku dveh mesecih po izvršljivosti odločbe sodišču predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, vendar pa lahko zamuda tega roka povzroči izgubo vrstnega reda (ki ga je varovala predznamba) le tedaj, če je bil postopek za izbris predznambe začet pred začetkom postopka za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00021374
ZKP člen 358, 358/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 251, 251/1.
goljufija - kaznivo dejanje ponarejanje listin - ponarejanje listin - kaznivo dejanje goljufije - spravljanje v zmoto - resničnost izjave - lastnoročni podpis - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - delno oprostilna sodba
V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja se obdolženki očita, da je v upravnem postopku predložila nepodpisano izjavo - soglasje s predlogom parcelacije za širitev cestnega priključka M. in N. O., čeprav takega soglasja nista sestavila. Pritrditi je potrebno pritožbi,da dejanje, kot je opisano v izreku I/2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, saj zgolj natipkana izjava soglasja brez lastnoročnega podpisa izjavitelja, ne potrjuje resničnosti izjave, oziroma da je avtor tako izjavo res sestavil.
EZ-1 člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 151, 151/1, 151/2. ZIZ-UPB4 člen 29a, 272, 272/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 63.
začasna odredba - priklop na javno električno omrežje - nujna oskrba
Tožnica je operater distribucijske energije (elektrooperater).
V skladu z drugim odstavkom 151. člena EZ-1 distribucijski operater ne sme odklopiti ranljivega odjemalca, ki nima veljavne pogodbe o dobavi elektrike na določenem prevzemno-predajnem mestu oziroma je dobavitelj od pogodbe o dobavi odstopil, če so izpolnjeni pogoji iz 51. člena EZ-1 (to so pogoji za nujno oskrbo z elektriko).
Toženec ni izkazal, da je pred odklopom električne energije podal predlog pri operaterju (tožnici) za odobritev nujne oskrbe z električno energijo.
Do nujne oskrbe upravičen le za čas od predvidenega odklopa do dokončne odločbe Centra za socialno delo, s katero mu je bila odobrena redna socialna pomoč.
ZS-UPB4 člen 40.a, 101, 101/I.a, 103, 103/4.. ZKP-UPB8 člen 21, 21/1, 25, 25/1, 25/1.a, 285.f, 285.f/2-2.. ZDT-1 člen 192, 192/3, 192/5.
sestava sodišča - pristojnost okrožnega sodišča
Stvarna pristojnost okrožnih sodišč v kazenskih zadevah je predpisana v točkah I. in I.a 101. člena ZS. V točki I.a je navedeno, da so okrožna sodišča pristojna v kazenskih zadevah, ki jih na podlagi 40.a člena tega zakona obravnavajo specializirani oddelki na sedežih višjih sodišč. V četrtem odstavku 103. člena ZS je predpisano, da je za odločanje v kazenskih zadevah v skladu s 40. a členom tega zakona za zadeve iz pristojnosti vseh okrožnih in okrajnih sodišč z območja posameznega višjega sodišča, pristojno okrožno sodišče na sedežu tega sodišča. To pomeni, da ZS za kazenske zadeve, ki jih na podlagi 40.a člena obravnavajo specializirani oddelki, določa stvarno (in tudi krajevno) pristojnost okrožnih sodišč, na katerih specializirani oddelki delujejo, v obravnavanem primeru je to Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj Okrožnega sodišča v Kopru. Ker gre torej v obravnavani zadevi za sojenje v kazenski zadevi iz pristojnosti okrožnega sodišča, se uporabljajo določbe rednega kazenskega postopka, ne glede na vrsto obtožnega akta (obtožnica ali obtožni predlog) in ne glede na višino predpisane kazni za dejanje po obtožnem aktu (tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 13374/2014 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 16502/2016).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 231-3, 232, 232/1, 232/2. URS člen 33. OZ člen 1022, 1027. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja - obstoj terjatev - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - zasebna lastnina - dolgoročna plačilna nesposobnost - omejitev pravice - poroštvo - stvarnopravno zavarovanje terjatve - pravica do poplačila terjatve - izterjava plačila v izvršilnem postopku - nedovoljene pritožbene novote - trditveno breme
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Za insolventnost tako zadostuje že eden od navedenih položajev.
Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim naziranjem pritožnika, da gre za zlorabo postopka, da gre za nesorazmeren ukrep in da bi moral upnik svoje terjatve izterjati v izvršilnem postopku. Iz celotnega spisa je namreč jasno razvidno, da upnik svojo terjatev po obeh pogodbah o plačilu garancije izterjuje že od leta 2004 dalje in poplačilo v dveh izvršilnih postopkih ob petih poskusih prodaj vse do sedaj ni bilo uspešno. V zvezi s tem torej upniku ni mogoče očitati nikakršne zlorabe pravice do predlaganja osebnega stečaja zoper dolžnika, ki je porok po obeh Pogodbah o bančnih garancijah. Upnik ima ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Dolžnik je svojo ustavno pravico do zasebne lastnine omejil s poroštvom in stvarnim zavarovanjem. Upniku, ki je večkrat poskusil priti do poplačila terjatev v izvršilnih postopkih, ki so bili neuspešni, zato ni mogoče odreči pravice, da do poplačila pride v postopku osebnega stečaja, ki je eden od dovoljenih postopkov za poplačilo terjatev.
URS člen 15, 15/3, 23, 25. ZPP-UPB3 člen 333, 343, 363.
zavrženje nedovoljene pritožbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep višjega sodišča - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Zmotno je pritožbeno prepričanje, da je na osnovi 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva) in 25. člena Ustave RS (pravica do pravnega sredstva) v pravdnem postopku zagotovljena neomejena pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018202
ZIZ člen 15, 167, 170, 170/2, 170/3. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 87/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev izvršilnega postopka - zemljiškoknjižni postopek - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - zaznamba izvršbe - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb - nagrada za posvet s stranko
Vprašanje spremembe lastništva nepremičnine med izvršilnim postopkom ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi čakanja na rešitev katerega bi bilo treba izvršilni postopek prekiniti.