DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018281
URS člen 15, 15/4, 42. OZ člen 179.
lovska družina - članstvo v lovski družini - odklonitev sprejema v članstvo - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do združevanja - nedopusten poseg v čast in dobro ime
Pravica do združevanja ne sodi med osebnostne pravice.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 37, 83, 83/2, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - voznik avtobusa - svoboda izražanja - pisni opomin
Tožnik z izjavami v člankoma, da avtobus nima prevoženih zgolj sporno število km, temveč milijon, da sam letno prevozi 130.000 km in da sumi, da so avtobusu pri toženki stranki naredili nove profile ni storil očitane kršitve iz 37. člena ZDR-1, ki prepoveduje zaposlenim škodovanje poslovnim interesom delodajalca. Tožena stranka je s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v tožnikovo svobodo izražanja.
Tožnik z izjavo, ki jo je podal spornega dne na seji odbora, da delodajalci lahko ogromno manipulirajo z delovnim časom, da morajo vozniki delati do 240 ur, da jim delodajalci ukradejo ure do redne delovne obveznosti 174 ur in jih še prikrajšajo za efektivo, ker ure obračunavajo po nekih svojih zakonih, ni kršil 37. člena ZDR-1.
Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, ki je bil ob njeni vložitvi v osebnem stečaju, pritožba ni dovoljena, saj v tem delu ni imel procesne sposobnosti.
Dedni dogovor je sodna poravnana, zato ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
Če je vknjižena solastnina navidezna in gre dejansko za etažno lastnino, je treba nepremičnino razdeliti glede na pravne naslove strank za pridobitev posameznih delov nepremičnine, ne pa glede na velikost solastninskih deležev.
Toženec je ravnal protipravno s tem, ko je tožniku izplačeval plače v prenizkem znesku, kar je bilo že pravnomočno odločeno. Tožniku je s tem ravnanjem nastala škoda v obliki prikrajšanja pri izplačilu nadomestila, saj je bilo to obračunano glede na dejansko izplačano (nižjo) plačo, in ne glede na pripadajočo plačo.
Podana je vzročna zveza med toženčevim izplačevanjem plače v prenizkem znesku ter nastalo škodo v obliki prikrajšanja pri izplačilu višine nadomestila. Iz odločbe zavoda za zaposlovanje z izhaja, da je bilo tožniku določeno nadomestilo na podlagi nižje plače, kot bi mu sicer pripadala, če toženec ne bi kršil svojih pogodbenih zavez (kršitev katerih je bila pravnomočno ugotovljena s sodbo). Ker mu je toženec izplačeval nižjo plačo, mu je tudi zavod odmeril nižje nadomestilo, kot bi ga sicer prejel, če toženec ne bi kršil pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja - milejši ukrep - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 402, 403, 405, 405/2. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 90, 90/1.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - upraviteljeva procesna legitimacija - ugovor stečajnega upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - postopkovna pravila - pooblastilo stečajnega upravitelja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nepravilno zastopanje - okrožno sodišče - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku
Narok za obravnavo ugovora sodišče razpiše in izvede po postopkovnih pravilih ZPP, razen tistih, ki subsidiarno uporabo določil ZPP s pravili 405. člena ZFPPIPP izrecno izključujejo oziroma določajo drugače, prilagojeno specifiki postopka osebnega stečaja. Med pravili 405. člena ZFPPIPP ni določbe o možnih drugačnih kriterijih za pooblaščenca upravitelja, kot jih določa tretji odstavek 87. člena ZFPPIPP.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za vložitev ugovora pa mu v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Kot upravičenemu vlagatelju ugovora pa mu s tem v procesnem smislu daje položaj stranke (oziroma udeleženca postopka), saj z vložitvijo ugovora sproži postopek ugovora proti odpustu obveznosti, v katerem se na naroku izvede kontradiktoren postopek za ugotovitev obstoja ugovornih razlogov po postopkovnih pravilih ZPP, ker posebnih pravil razen v določilih 405. člena, ZFPPIPP nima. V tem smislu ima postopek ugovora proti odpustu obveznosti, čeprav izveden v okviru stečajnega postopka, več postopkovnih podobnosti z ZPP. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko pride tudi do problemov ali kršitev postopkovne narave, na katere je treba opozoriti že na samem naroku. V okvir usposabljanja in zahtevanega strokovnega znanja upraviteljev pa ne sodijo poznavanje postopkovnih pravil pravdnega postopka. Zato upravitelja kot pooblaščenca stranke (oziroma udeleženca) v postopku po ugovoru proti odpustu obveznosti po zahtevani strokovnosti, ni mogoče enačiti z osebo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakonodajalec je torej že v tretjem odstavku 87. člena ZPP opredelil strokovno usposobljene osebe, ki kot pooblaščenci lahko nudijo strankam kvalitetno zastopanje in nobenega razloga ni, da bi bilo v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, sicer v okviru stečajnega postopka, drugače.
Upraviteljica na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, zastopana po upravitelju kot njenem pooblaščencu, ni bila pravilno zastopana.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost zavarovanca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - nedokazanost - nezatrjevana dejstva - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Golo zatrjevano in dokazano dejstvo, da je tožnica padla na mokrih tleh, za zaključek, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke nedopustno oz. protipravno, ne zadošča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019703
ZDR člen 184.. OZ člen 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nevarna dejavnost - vojak
Zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval zaradi opravljanja nevarne dejavnosti, temelji na ugotovitvah, da je bila pot po stopnicah pravzaprav edina pot na stražarsko mesto, saj prevoza vojaki za stražo niso imeli, pot po cesti ponoči pa je bila zanje nevarna. Tako so vojaki v teren naredili improvizirane strme stopnice iz blata in desk. Tožnik je kritičnega dne po teh stopnicah v temi zapuščal stražarsko mesto, z vso opremo težko najmanj 20 kg, verjetno pa med 25 in 30 kg, v eni roki je imel svetilko v drugi pa neprebojni jopič, na eni rami puško in na hrbtu nahrbtnik. Tako tožnik ni imel proste nobene roke, da bi se, v kolikor bi zaščitna vrv ob stopnicah dejansko obstajala, zanjo lahko prijel. Tožnik je bil tudi utrujen. Spuščanje po improviziranih stopnicah v opisanih razmerah pomeni nevarno dejavnost ne glede na usposobljenost vojakov.
Tožena stranka je krivdno odgovorna za poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, saj tožniku ni zagotovila ustrezne oskrbe oziroma ni spoštovala priporočila zdravnikov, da se tožnik vrne v Slovenijo.
OZ člen 158, 171, 171/1, 179, 179/1. ZPrCP člen 92.
odgovornost imetnika domače živali - odgovornost imetnika psa - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - lahka telesna poškodba - udarnine - tuja pomoč
Domače živali, ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu oseb, ki jih varno vodijo (92. člen ZPrCP). Tožniku zato ni mogoče očitati, da bi na cesti moral pričakovati psa in vožnjo temu primerno prilagoditi. Glede na to, da mora imetnik domačih živali poskrbeti za njihovo varnost in nadzor tako, da ne morejo brez nadzora steči na cesto, vozniku take ovire (psa) na cesti ni treba pričakovati, saj je bila toženkina dolžnost poskrbeti, da se kaj takega ne more zgoditi. Hitrost na delu cestišča, kjer je prišlo do nezgode, je omejena na 30 km/h. Tožnik je vozil z dovoljeno hitrostjo 25 km/h.
ZJU člen 23, 84, 84/1, 147.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/4, 3/5, 16, 20, 20/1.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - plačilo razlike plače - uradnik - uradniško delovno mesto - premestitev - sistem plač v javnem sektorju
Tožena stranka s spremembo sistemizacije tožničinega prejšnjega delovnega mesta ni obdržala, ampak ga je nadomestila z novim delovnim mestom, ki pa je sicer novo le v nazivu, šifri in plačnem razredu. Tožnica je tako s spornim dnem začela opravljati delo na drugem delovnem mestu, pri čemer torej ni bistveno, da se dela na novem delovnem mestu niso spremenila.
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena in je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja - pristranskost sodnika
Pavšalno navajanje predlagateljev, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSC00022774
ZPP člen 142, 142/4, 318. OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
vročitev tožbe - fikcija vročitve - zamudna sodba v odškodninskem sporu - hišni predalčnik - pravica do časti in dobrega imena - objektivno žaljiv zapis - odškodnina zaradi žalitve časti ali širjenje neresničnih trditev
S pritožbeno navedbo, da je bilo pisanje v nasprotju z zakonom vrnjeno sodišču, saj da ima toženec hišni predalčnik, ki je dovolj velik, da bi mu bilo pisanje v njem lahko puščeno, toženec glede na pred tem izpostavljeno pritožbeno navedbo, da se skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP lahko pisanje po poteku 15-dnevnega roka vrne sodišču izključno v primeru, če naslovnik nima hišnega predalčnika ali je ta neuporaben, kot napačno označuje ravnaje, da se je pisanje vrnilo sodišču, vendar tudi če bi to držalo, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Te ugotovitve sodišča prve stopnje, torej da je vročevalec v hišnem predalčniku pustil obvestilo, pritožba ne izpodbija. Pritožnik tudi ne trdi, da ni bil v obvestilu o prispelem pismu opozorjen na to, da se bo v primeru, ko naslovnik nima hišnega predalčnika ali je ta neuporaben, pisanje vrnilo sodišču. Za pravilnost vročitve s fikcijo oziroma nadomestno vročitvijo je pravno nepomembno, ali je bilo nato samo pisanje puščeno v hišnem predalčniku oziroma razlog, zakaj ni bilo puščeno. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se namreč zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve (nadomestna vročitev ali fikcija vročitve) res seznanil s pisanjem. Zakon torej nastopa fikcije vročitve in s tem pričetka teka zakonsko določenega roka v ničemer ne veže na to, ali in kdaj je vročevalec v hišnem predalčniku pustil pisanje. Pisanje namreč pusti šele po preteku 15-dnevnega roka, torej potem ko se vročitev že šteje za opravljeno. Vložitev pisanja v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika tako na fikcijo vročitve, ki je že prej nastopila, ne more več vplivati. Pri nadomestni osebni vročitvi zadostuje navedba vročevalca na vročilnici, kdaj je naslovniku pustil obvestilo, ker s potekom 15 dni od tega datuma pošiljka velja za vročeno, če je naslovnik ne dvigne. Te navedbe v Obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi pritožnik ne izpodbija, zato je ta vročilnica popoln dokaz o vročitvi pisanja tožencu in o tem, da je bilo vročanje pravilno.
Zapis, kot je obravnavani, je že sam po sebi objektivno žaljiv, ne glede na to, kdo ga je zapisal in na koga se nanaša. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da vsebina tega zapisa izrazito izstopa iz okvira ″svobode govora″. Zapis je povzročil pri tožnici poseg v sfero ustavno zagotovljene duševne celovitosti in osebnega dostojanstva in bil še toliko bolj intenziven zaradi velike medijske odzivnosti, saj sta bila oba udeleženca tudi v širšem družbenem okolju razmeroma znani osebi. Sodišče prve stopnje je opravilo tehtanje ustavno zavarovanih pravic, ki si v tej zadevi stojijo nasproti, in sicer tožničinih pravic do osebnega dostojanstva in varstva osebnostnih pravic iz 34. in 35. člena Ustave in toženčeve pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave, ki je pokazalo, da vsebina zapisa izrazito izstopa iz okvira ″svobode govora″, kar izkazuje, da je pri izvajanju pravice toženca do svobode izražanja z obravnavanim zapisom prišlo do prekomernega posega v pravico tožnice do časti in dobrega imena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018193
OZ člen 311, 316, 316-3. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 14. ZFPPIPP člen 261.
izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor pobota - pobot - izključitev pobota - prepoved pobotanja - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - namerna povzročitev škode
Glede na to, da je upnik v stečajnem postopku, je treba upoštevati tudi določbe ZFPPIPP. Posebna pravila o pogojih (predpostavkah) pobota terjatev, ki jih ZFPPIPP določa v 261. in nadaljnjih členih, sicer izključujejo uporabo splošnih pravil o pobotu, ki so urejena v OZ, ne izključujejo pa uporabe 316. člena OZ. Po določbi 3. točke 316. člena OZ terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da upnik izterjuje prav tako terjatev.
V teoriji se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta. Navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izpolnjen, saj je upnik ugovornim navedbam o pobotanju v odgovoru na ugovor izrecno nasprotoval.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00018016
KZ-1 člen 86, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - priznanje krivde - predlog državnega tožilca
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je v primeru priznanja krivde državni tožilec predlagal nadomestitev zaporne kazni (predlagal je izrek kazni 6 mesecev zapora) z delom v splošno korist, nima prav nobene teže glede na to, da obsojenec krivde ni priznal, v mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, pa je državno tožilstvo navedlo, da se s predlogom obsojenca ne strinja.
plača - razvrstitev v plačni razred - sistem plač v javnem sektorju
Z aneksom h kolektivni pogodbi se je sicer določila oziroma spremenila uvrstitev delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 v plačne razrede, ni pa bila s tem spremenjena že tožnikova plača. Tožnik je bil tudi v naziv imenovan šele 6. 9. 2016. Sprememba plače je bila posledica spremembe akta o sistematizaciji, torej akta, izdanega na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS v 15 dneh po uveljavitvi aneksa tožniku poslati obvestilo o spremembi plačnega razreda in naziva ter predlog novega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost, ki jo je tožena stranka tudi izpolnila, je namreč nastopila šele po spremembi akta o sistematizaciji.
Neposredna uporaba določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, je skladno s petim odstavkom 3. člena ZSPJS predvidena le v primeru nepravilne določitve plače javnemu uslužbencu s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom v drugačni višini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
dodatek za povečan obseg dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
Po določbi prvega odstavka 22.e člena ZSPJS se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna.
V spornem času je bila vodja oddelka za upravno notranje zadeve odsotna z dela. V času njene odsotnosti formalno nadomeščanje ni bilo urejeno, kljub temu pa je bilo delo vodje oddelka opravljeno. Navedene ugotovitve same po sebi še ne pomenijo, da je tožnica opravila dodatno delo oziroma delo, ki je presegalo pričakovane rezultate dela.
Povečanje števila rešenih upravnih postopkov, zlasti s področja registracije in izbrisa društev, ne pomeni povečanega obsega dela, saj je treba upoštevati trajanje in zapletenost različnih upravnih postopkov. Zato tožnica v spornem obdobju, razen za mesece maj, julij in oktober v letu 2014, ni opravljala dodatnega dela nad svojo redno delovno obremenitvijo oziroma pričakovanimi delovnimi rezultati.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - načelo individualizacije višine odškodnine - poškodba roke - zlom desne nadlahti - hud primer po Fischerjevi lestvici - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu osebno zavarovanje voznika (AOplus) - izključitev kritja - premoženjska škoda - zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe
Odškodnina se po ustaljeni sodni praksi določi upoštevaje objektivno načelo, korigirano z načelom individualizacije. Prvo narekuje umeščanje odškodnine v konkretnem primeru med odškodnine, dosojene v podobnih, hujših in blažjih primerih, drugo pa upoštevanje osebnih lastnosti oškodovanca, zlasti starost in poklic.
Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.
Tožničina poškodba predstavlja hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v IV. kategorijo.
lastne delnice - prepoved finančne asistence - nični pravni posli
Namen 248. člena ZGD-1 ni omejen na varovanje pred obidom (zlasti tretji odstavek), ampak vsebuje neodvisno varovanje kapitala ali premoženja, kar se kaže v tem, da prvi odstavek 248. člena ZGD-1 učinkuje neodvisno od tega, če bi družba smela sama pridobiti delnice po 247. členu ZGD-1. Določba je kogentna, kar ustreza njenemu značaju zaščite kapitala. Prepoved finančne asistence je v prvem odstavku 248. člena ZGD-1 urejena brezpogojno. Po prevladujočem mnenju doktrine besedilo zakona ne omogoča nobene izjeme od prepovedi finančne asistence v primerih, ko bi smela družba neposredno pridobivati lastne delnice po 247. členu ZGD-1. Zato ne pride v poštev analogija z 247. členom ZGD-1. Posebej stroga prepoved v prvem odstavku 248. člena ZGD-1 je zaradi specifičnih nevarnosti finančne asistence, predvsem povečane netransparentnosti in s tem spremljajočega vpliva na družbo.