nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nepravdni postopek - pravdni postopek
Stroški, ki so nastali zaradi odločitve v nepravdni zadevi, niso stroški tega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in bi moralo sodišče prve stopnje izvedenki odmeriti stroške ločeno za vsak postopek. Zato je višje sodišče odločilo, da se iz predujma, založenega v tej zadevi, glede na to, da gre za dve zadevi, izplača le polovica izvedenki odmerjene nagrade. Preostalih 579,60 EUR nagrade izvedenki pa bo moralo sodišče izplačati iz predujma, založenega v nepravdni zadevi.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - višina zahtevka - dokazni predlogi - sporna podlaga in višina zahtevka - dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je glede na vsebinsko presojo navedb iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke spoštovalo določbi tretjega odstavka 452. in 453. člena ZPP in mu zato kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Tožeča stranka ni ostala preslišana. Sodišče prve stopnje je zadostilo svoji obveznosti, da se z navedbami stranke seznani in se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Kadar sodišče (npr. z nepravilno razlago zakona) zavzame stališče, da je določeno pravno pomembno dejstvo mogoče dokazovati samo z določenim dokazilom ali določeno vrsto dokazil, je sicer mogoče govoriti o kršitvi jamstev v dokaznem postopku, ki predstavlja eno od vrst onemogočanja izjavljanja v postopku, vendar v obravnavanem primeru do tega ni prišlo.
Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu z zaslišanjem prič in zakonitega zastopnika tožeče stranke, ker je pravilno ocenilo, da izvedba predlaganih dokazov na odločitev v zadevi ne bo mogla vplivati. Takšni dokazi namreč kljub uspehu ne bi pomenili uspeha v sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019204
OZ člen 190, 191. ZPP člen 337, 337/1, 453.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodaja nepremičnine - plačilo davka - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga - plačilo dobavljene vode - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - nedovoljene pritožbene novote
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno zaključilo, da so bila sporna plačila s strani tožeče stranke opravljena brez pravnega temelja. Odločba FURS in račun V. sta sicer bila podlaga za opravljena plačila tožeče stranke, a le v razmerju do prejemnika (FURS in V.). Glede na zgoraj navedeni pogodbeni dogovor o prevzemu izpolnitve plačila davka in drugih javnih dajatev ter nespornega dejstva, da je storitve V. koristila tožena stranka, pa v razmerju med pravdnima strankama pravnega temelja za plačilo davka in storitev V. s strani tožeče stranke (v korist tožene stranke) ni bilo.
Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo. Zato za prenehanje pravice zahtevati vrnitev plačanega ni vselej dovolj, če plačnik ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli (prim. sodba VS RS III Ips 18/2007 z dne 18.2.2009). Slednje v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, ker je tožeča stranka trdila, da bi ji, če ne bi opravila spornih plačil, lahko nastale negativne posledice in sicer nepotrebni dodatni stroški. Tožeča stranka je torej plačila izvedla, ker je šlo v razmerju do prejemnikov plačila za njen dolg, saj sta se odločba in račun glasila nanjo, z vlaganjem pravnih sredstev pa bi ji nastali nepotrebni dodatni stroški. Glede na to tožeča stranka v razmerju do tožene stranke v prikrajšanje ni prosto privolila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018516
URS člen 23. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1, 495, 495/1. OZ člen 1012, 1019. SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - najemodajalec kot nelastnik - najemnik - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - aktivna legitimacija upravnika za izterjavo obratovalnih stroškov - pasivna legitimacija najemnika - poroštvo - učinek erga omnes - inter partes učinek - upravljanje poslovne stavbe - kršitev pravice do sodnega varstva - poroštvena pogodba
ZPSPP v 19. členu ureja pravno razmerje med lastnikom poslovnega prostora in najemnikom le-tega ter ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb - v konkretnem primeru do upravnika (tožeče stranke). Ker ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do upravnika, upravnik nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika, zato navedenega določila ni mogoče uporabiti za utemeljitev aktivne legitimacije upravnika zahtevati plačilo stroškov obratovanja in upravljanja od najemnika.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - zastopanje pred okrožnim sodiščem - pooblaščenec pred okrožnim sodiščem - opravljen pravniški državni izpit - učinek dejanj, ki jih opravi pooblaščenec - oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca
Kljub opozorilu je na narok za glavno obravnavo 6. 4. 2018 pristopil R. B. ki je imel sicer pooblastilo tožene stranke, a je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nima pravne izobrazbe in tudi ne opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno R. B. ni izpolnjeval pogojev, ki jih zakon zahteva za pooblaščenca pred okrožnim sodiščem in mu sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo, da opravlja pravdna dejanja za toženo stranko. Tudi sicer bi se v nasprotnem primeru štelo, da ta pravdna dejanja niso bila opravljena.
delno plačilo sodne takse - neplačilo minimalnega dela sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - pravica do pritožbe - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Pri odločanju je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Ker določba, da je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka, predstavlja omejitev pravice do pritožbe, je to določbo treba razlagati ozko, predvsem pa ob upoštevanju načela sorazmernosti in namena omejitve. Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju zakona izhaja, da je bil namen take ureditve pospešitev in ekonomičnost postopka ter učinkovitost pravice do sodnega varstva (razbremenitev višjih sodišč in povečanje učinkovitosti vodenja drugih pritožbenih postopkov). Ob tehtanju med temi razlogi in pravico do pritožbe se pokaže, da v situaciji, ko tožeča stranka pomotoma ni plačala le minimalnega dela sodne takse, to napako pa je (sicer po izteku roka za plačilo sodne takse) že odpravila, odločitev, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, predstavlja pretiran poseg v pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018593
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 408, 408/2, 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o stikih - obstoj verjetnosti terjatve - otrokovi stiki - stiki pod nadzorom - otrokova korist - sum spolne zlorabe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokaz z izvedencem
Za izdajo začasne odredbe zadošča izkaz obstoja verjetnosti terjatve, kar v primeru izdaje začasne odredbe po 411. členu ZPP pomeni, da je treba najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali bodo z začasno odredbo določeni stiki v največjo korist otroku. Že najmanjši sum na spolno zlorabo otroka sodišču ne dopušča sprejema odločitev o stikih, vsaj nenadzorovanih ne, saj ni verjetno, da bi bili v takem primeru stiki v korist otroka.
sklep o začasni odredbi - pravočasnost vložitve ugovora - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - trditveno in dokazno breme - začetek tega roka
Trenutek vročitve ni vezan na prejem pošiljke v hišnem predalčniku, temveč nastopi s potekom petnajstega dne od dneva, ko je bilo tam puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika
Izrek obsodilne sodbe ima v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami, to je prvim odstavkom 95. člena ZKP, praviloma vselej za posledico tudi izrek, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Določbe četrtega odstavka 95. člena in tudi prvega odstavka 97. člena ZKP, da se nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev, so izjema, ki mora imeti podlago v popolno ugotovljenih, ažurnih in nedvomnih podatkih o dejanskem premoženjskem stanju obdolženega. Če takih podatkov sodišče ob izreku sodbe nima, mora vselej odločiti v skladu z določbo prvega odstavka 95. člena ZKP, obdolženec pa lahko zatem, v določenem roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, dokazuje, da bo s plačilom stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 93, 94, 94/2, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 62, 62/3.. ZPP člen 181, 181/1.. ZDavP-2 člen 352.
obstoj delovnega razmerja - plačilo razlike plače - študentsko delo - sodno varstvo - elementi delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - stroški prevoza na delo in z dela - davki in prispevki - izrek sodbe
Opravljanje kratkotrajnega oziroma priložnostnega dela za druge naročnike ne izključuje obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi redno zaposleni delavci lahko občasno opravljajo delo, ki jim omogoča dodaten zaslužek.
Ker je tožena stranka v okviru organiziranega delovnega procesa dajala tožniku navodila glede osebnega opravljanja dela in ga nadzorovala, je šlo v tožnikovem primeru dejansko za prikrito delovno razmerje. Za prikrito delovno razmerje gre namreč v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR v drugem odstavku 11. člena oziroma ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v takšnem primeru ne glede na formalno obliko razmerja celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje točno določen neto znesek oziroma kapico kot najvišjo neto osnovo, saj tako oblikovan izrek sodbe ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Zaradi tega je nepravilno, da sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki obračun in plačilo davkov in prispevkov od posameznih mesečnih neto dohodkov.
Pritožba bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP utemeljuje z lastno oceno izvedenih dokazov, pri čemer prezre, da se obdolženec tekom postopka ni zagovarjal, da se svojega ravnanja zaradi količine popitega alkohola ne bi zavedal, kaj takega pa ne izhaja niti iz ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravno odločilne okoliščine so enako ugotovljene na strani tako pritožnika kot prevzemnika kmetije, razen glede okoliščine, da je V. J. z delom na zapustnikovi kmetiji v obdobju deset let pred zapustnikovo smrtjo brez dvoma prispeval k njeni ohranitvi, pritožnik pa je na kmetiji ugotovljeno delal le v mladosti do odselitve, ko je bil star dvajset let, potem pa (več kot 30 let) na tej kmetiji ni več delal. Zato pritožnikova pomoč pri delu na zapustnikovi kmetiji ni pravno upoštevna okoliščina in je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 7. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ko je V. J. določila za prevzemnika zapustnikove kmetije.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020040
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.. ZDR-1 člen 208, 208/1, 208/3, 208/4, 209.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - neznatna škoda - mandat - začasno delo v tujini
Tožnica je delo opravljala na podlagi pogodbe za opravljanje dela v tujini (208. in 209. člen ZDR-1), in sicer za čas trajanja mandata, ne pa na podlagi določb ZDR-1 o pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker je bilo tožničino delo vezano na mandat, je vsakokratna pogodba o zaposlitvi z iztekom mandata prenehala. V kolikor ne pride do ponovnega imenovanja na delovno mesto vodje in sklenitve nove pogodbe, ima toženka vso pravico, da je tožnico o izteku mandata obvestila in ji na podlagi četrtega odstavka 208. člena ZDR-1 zagotovila vrnitev v Slovenijo ter temu ustrezno v podpis ponudila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto področni podsekretar.
stroški ugovora - umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - poplačilo upnika v izvršbi - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - sodna praksa - drugačno dejansko stanje zadeve
Ob dejstvu, da je potrebo po izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova povzročil dolžnik s svojim neplačilom izterjevane terjatve, in upoštevaje dejstvo, da je z ugovorom uspel zgolj zaradi sklicevanja na prisilno poplačilo terjatve, se okoliščina, da upnik v tem postopku (nikoli) ni umaknil predloga za izvršbo v celoti, pri presoji dolžnikove (ne)upravičenosti do povrnitve stroškov ugovora izkaže za okoliščino postranskega pomena.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega res niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, takoj po določni seznanitvi z izpolnitvijo. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi.
OZ člen 171, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5. ZOZP člen 20a.
odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine - postkomocijski sindrom - duševne bolečine zaradi strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - odklanjanje zdravljenja - stroški prevoza - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da z ustreznim zdravljenjem zmanjšuje obseg škode.
Primerno povračilo za prevoze k zdravnikom predstavlja znesek, ki je v petem odstavku 3. člena Uredbe določen kot znesek neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja (v primeru, ko ni na razpolago primernega javnega prevoza), ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnice, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njeno neupravičeno obogatitev, saj upošteva, da je bila uporaba vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede občasna, kratkotrajna in začasna, s čimer je tudi obraba vozila manj intenzivna kot pri njegovi redni oziroma dolgotrajni uporabi v službene namene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00018298
SPZ člen 47.. ZPP člen 186, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.. URS člen 22, 23.
izločitvena pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - gradnja čez mejo - sprememba tožbe - pravno nasledstvo - razlogi o odločilnih dejstvih
Odločba se nanaša na dileme dopustnosti oziroma uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice (v obravnavani zadevi na nepremičnini stečajnega dolžnika) in ne na nepremičnini tistega, ki izločitveno uveljavlja, torej pritožnika. VSRS na postavljeno revizijsko vprašanje v tej zadevi ponuja jasen odgovor: kdor po začetku stečajnega postopka postane pravni naslednik izločitvenega upnika, lahko uveljavlja izločitveno pravico svojega pravnega prednika. V obravnavani zadevi je situacija obrnjena (do spremembe lastništva je prišlo v sferi izločitvenega upnika in ne stečajnega dolžnika), tako da so vsi pritožbeni ugovori v tej smeri, s sklicevanjem na citirano odločbo VSRS, neutemeljeni. Zaradi navedenega tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki o nazadnje predlagani spremembi tožbe ni odločilo (po mnenju tožnika bi jo moralo v skladu z 186. členom ZPP dopustiti), ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 215, 215/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - sodna razveza - plačilo razlike plače - denarno povračilo - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino). Ker je tožnica vtoževala razliko nadomestila plače med plačo, ki jo je prejemala pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki, je sodišče prve stopnje v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Ker je bila plača pravilno obračunavana, tožnica ni bila dolžna pomislekov o takšnem načinu obračunavanja sporočiti direktorju tožene stranke. Tožena stranka je namreč v pogodbi izhajala iz izhodišča, da je ta obveznost obstajala glede na domnevno nezakonit obračun plače, kar pa se je izkazalo za neutemeljeno. Tožena stranka torej tožnici ni očitala, da bi morala vsak pomislek, ki ga je imela, tudi če bi bil neutemeljen, sporočiti direktorju tožene stranke, zato je izredna odpoved nezakonita že iz razloga, ker ni podana kršitev niti po 1. niti 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - duševna bolezen - krivda - zmožnost razsojanja
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde, ki pa ni podana, kadar je pri delavcu ugotovljena huda telesna in duševna bolezen.
Zahtevek tožnice je bil pravilno zavrnjen tudi zato, ker si je škodo tožnica povzročila s svojim lastnim neskrbnim ravnanjem (171. člen OZ). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožnica tožencu, kljub pozivu, ni predložila odločbe o telesni okvari nad 60 %, s katero je razpolagala. Če bi upoštevala poziv, bi bila tožnica, kot izhaja tudi iz izpovedbe priče, sekretarke toženca, zbrala zadostno število točk in bi bila uvrščena na seznam udeležencev skupinske OR 2015, katerim je bila udeležba plačana iz sredstev ZZZS, posledično pa bi ji bili plačani tudi stroški spremljevalca.