V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
ZDT-1 člen 72, 72/1, 72/1-7, 72/2, 72/2-5, 74.. ZS člen 109.. ZUP člen 87.
državni tožilec - prenehanje funkcije - negativna ocena - službeno razmerje
V obravnavani zadevi je potrebno izhajati iz stališča Vrhovnega sodišča RS, da je mogoče določbe ZDT-1 v delu, ki se nanašajo na datum prenehanja državnotožilske službe zaradi ugotovitve, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, razlagati (le) tako, da državnemu tožilcu preneha službeno razmerje z dnem vročitve odločbe Vlade Republike Slovenije po 74. členu ZDT-1. Tožnici bi torej lahko zakonito prenehalo službeno razmerje šele z vročitvijo odločbe Vlade Republike Slovenije, in ne že z dnem vročitve ocene državnotožilske službe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017847
KZ-1 člen 59, 59/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - fakultativni preklic - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Če so podani pogoji, ki so po 59. členu KZ-1 podlaga za odločanje o preklicu pogojne obsodbe, je sodišče dolžno upoštevati določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu. Sodišče mora vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi, saj je sicer podana kršitev kazenskega zakona (5. točka 372. člena ZKP).
Banka je bila seznanjena s tem, da T. d.o.o. ni nastopal kot samostojni ponudnik, temveč je bila ponudba, o kateri govorita bančni garanciji, pravzaprav skupna ponudba treh gospodarskih subjektov. Zaključek sodišča prve stopnje, da umik ponudbe s strani drugih dveh partnerjev pomeni umik oziroma spremembo skupne ponudbe, torej tudi ponudbe T. d.o.o., je zato pravilen. Vsak umik posameznega ponudnika znotraj skupne ponudbe, pomeni hkrati tako spremembo le-te, da skupna ponudba ne more več obstati, da je torej le-ta v celoti umaknjena.
Med pravdnima strankama je sporno, ali pretrganje zastaranja zoper glavnega dolžnika učinkuje tudi zoper toženca kot poroka (tretji odstavek 1034. člen OZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. Za pretrganje zastaranja namreč ni pomembno, ali je tožeča stranka izvršilni predlog zoper glavnega dolžnika oprla na pogodbo o medsebojnem sodelovanju ali pa na neposredno izvršljiv notarski zapis pogodbe o pristopu k dolgu, temveč je ključno, ali je v izvršilnem postopku izterjevala iste terjatve kot jih vtožuje v tem postopku. Ta pogoj je izpolnjen, saj so bili predmet dogovora v pogodbi o pristopu k dolgu in s tem predmet izterjave v izvršilnih postopkih zoper glavnega dolžnika prav računi, ki so razvidni iz seznama računov na dan 18. 2. 2016, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila obravnavano tožbo zoper toženca.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 116, 116/1, 194.. OZ člen 190, 190/3.
preplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v primeru, da so nove dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o priznani pravici in so ta nova dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novih dejstev ne dopušča več, zavarovanec ne sme več uživati teh pravic. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju toženec odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila s skladno s 194. členom ZPIZ-2. Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
ZDSS-1 člen 63, 75.. ZZVZZ-UPB3 člen 82, 85.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - pravnomočna odločitev
Odločba z dne 8. 6. 2017 in torej odločitev, da je tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, čeprav je toženec o začasni nezmožnosti odločal z več odločbami, je postala pravnomočna. O delazmožnosti v spornem obdobju je torej že bilo pravnomočno odločeno. V tem socialnem sporu zato ob presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 14. 6. 2017 v delu glede zmožnosti za delo v spornem obdobju ni več dopustno odločati. To bi namreč lahko bilo le predmet drugega najprej predsodnega pritožbenega in nato sodnega postopka.
plača - razvrstitev v plačni razred - sistem plač v javnem sektorju
Z aneksom h kolektivni pogodbi se je sicer določila oziroma spremenila uvrstitev delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 v plačne razrede, ni pa bila s tem spremenjena že tožnikova plača. Tožnik je bil tudi v naziv imenovan šele 6. 9. 2016. Sprememba plače je bila posledica spremembe akta o sistematizaciji, torej akta, izdanega na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS v 15 dneh po uveljavitvi aneksa tožniku poslati obvestilo o spremembi plačnega razreda in naziva ter predlog novega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost, ki jo je tožena stranka tudi izpolnila, je namreč nastopila šele po spremembi akta o sistematizaciji.
Neposredna uporaba določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, je skladno s petim odstavkom 3. člena ZSPJS predvidena le v primeru nepravilne določitve plače javnemu uslužbencu s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom v drugačni višini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - uporaba zakona - sprememba zakona
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da se, čeprav je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v času veljavnosti ZDR, za presojo višine denarnega povračila uporablja določba drugega odstavka 118. člena ZDR-1, ki je že veljala v času odločanja o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča in po kateri se višina denarnega povračila določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Datum odločanja o sodni razvezi in datum sodne razveze lahko sovpadata, vendar že po dikciji 118. člena ZDR-1 (ugotovitev delovnega razmerja najkasneje do odločitve sodišča prve stopnje) to ni nujno.
Ugotovitev, ali se je tožnik prijavil na Zavod RS za zaposlovanje, ni bistvena za presojo višine denarnega povračila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018589
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 20, 21, 21/2, 25, 25/4, 31, 57. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 6, 53. SPZ člen 105, 105/1, 105/2. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/2, 196, 196/2. SZ člen 116.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - nacionalizacija dela nepremičnine - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - prenos pravice uporabe - posamezen del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo skupnih prostorov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - prekluzija - pravica do izjave
Praviloma velja, da mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojni prostor (drugi odstavek 105. člena SPZ). Drži sicer, da v postopkih vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 sodna praksa dopušča odstopanje od tega pravila, vendar le v primeru, ko gre za sporne dele v naravi obstoječih posameznih delov stavbe, ko takšno evidentiranje udeležencem omogoči lažje (pravno) urejanje medsebojnih lastninskih razmerij, je pa ob tem na dlani, da bo tak del, ko bo vprašanje lastninske pravice rešeno, postal sestavni del enega od ostalih posameznih delov stavbe. V primeru "konstrukcijskega dela nad podstrešjem" očitno ne gre za tak položaj. Tega pritožniki niti ne trdijo. Pri tem delu (ki je sestavni del ostrešja stavbe) gre zato za skupni gradbeni element (drugi odstavek 5. člena SZ-1) in s tem za skupni del, ki je v solastnini vseh etažnih lastnikov (tretji odstavek 3. člena SZ-1 in prvi odstavek 105. člena SPZ).
V položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka so nepomembne vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi ta utemeljuje, da ni lastnica spornih posameznih delov. Bistveno je namreč le to, da glede njih ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 37, 37/1, 75, 99. OZ člen 133.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - emisije - hrup in smrad - sosedsko pravo - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana, ker ni uspela s stopnjo verjetnosti prepričati sodišča, da emisije v obliki hrupa, prahu in izpušnih plinov presegajo krajevno običajen način, in ker ni navedla, zakaj ni postavila zahtevka za izvedbo ukrepov, ki bi emisije zmanjšali na krajevno dopusten način (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00018016
KZ-1 člen 86, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - priznanje krivde - predlog državnega tožilca
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je v primeru priznanja krivde državni tožilec predlagal nadomestitev zaporne kazni (predlagal je izrek kazni 6 mesecev zapora) z delom v splošno korist, nima prav nobene teže glede na to, da obsojenec krivde ni priznal, v mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, pa je državno tožilstvo navedlo, da se s predlogom obsojenca ne strinja.
Če zapuščinski sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker so v zapuščinskem postopku med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica, je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom.
Izjava o odpovedi učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00018489
OZ člen 990, 991, 991/1, 991/2. ZGD-1 člen 32.
družbena pogodba - zakoniti zastopnik pravne osebe
Ker pravno osebo v pravnem prometu zastopajo njeni zakoniti zastopniki oziroma osebe, ki so za to pooblaščene, so neutemeljeni očitki, da obveznosti ni izpolnjevala tožeča stranka temveč B. B. Slednji je bil namreč tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke. Zato se vsa dejanja, ki jih je opravil v tej funkciji, štejejo kot dejanja tožeče stranke in ne kot njegova „osebna“ dejanja.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018201
ZEN člen 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 192.
pogodbena komasacija - hipoteka - pravni promet z nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.
Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da je potrebno k tožbi priložiti tudi upravni akt, ki se izpodbija s tožbo. Ker tožnica kljub pozivu sodišča dokončne odločbe, ki jo izpodbija s tožbo ni predložila, to pomeni, da je bila vloga oziroma tožba nepopolna in jo je zato sodišče utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Popolna tožba je namreč procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se zadeva lahko obravnava po vsebini.
podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
Za uporabo določila petega odstavka 8. člena ZPVAS ni pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje vrnjeno, in se upoštevajo tudi zahteve za vračilo lastninske pravice po ZDen.
motenje posesti - soposest - varstvo soposesti - motilno dejanje - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti - motenje posesti prek tretje osebe - dokazna ocena - zaslišanje le ene stranke
Določbe SPZ o varovanju soposesti narekujejo v konkretnem primeru enako varstvo kot določbe o varovanju posesti. S prepovedjo motenja posesti tožnika toženka ni izključena od izvrševanja svoje soposesti na isti poti.
ZP-1 člen 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5. ZPrCP člen 45, 45/10, 110, 110/3, 110/7.
ustavitev postopka o prekršku - opisano dejanje ni prekršek - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - zakonski znaki prekrška - udeleženec prometne nesreče - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprilagojena hitrost vožnje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Voznik mora vsem cestnoprometnim okoliščinam in svojim vozniškim sposobnostim vožnjo vozila v cestnem prometu prilagoditi tako, da vozilo ves čas obvladuje in ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Takšne ovire pri vožnji vozila v cestnem prometu so lahko najrazličnejše, dolgoletna sodna praksa pa je pritrdila tudi stališču, da takšno oviro pri vožnji vozila v cestnem prometu, ki jo voznik lahko pričakuje in mora po potrebi vozilo pred njo ustaviti, pomeni tudi rob vozišča, to je meja, ki loči površino, ki je namenjena prometu vozil, to je vozišče, od površine, ki to ni, na primer od bankine, obcestnega jarka itd.