CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018974
ZVEtL-1 člen 3, 4, 4/1, 12, 28, 28/1, 28/3, 31, 31/1. SPZ člen 105, 105/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - upravnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določitev novega naslova na samo dokončanje etažne lastnine ne vpliva, saj gre kljub dvema naslovoma, po podatkih prostorskega portala RS ob dnevu odločanja pritožbenega sodišča, za eno stavbo. Sodišče prve stopnje pa bo moralo ugotoviti, ali ima del stavbe na novem naslovu upravnika in v kolikor ga ima, pritegniti v postopek kot udeleženca tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na novem naslovu (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).
Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Del stavbe ne more biti hkrati posamezni in skupni del stavbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019654
URS člen 29. ZKP člen 248.
dokazni predlog obrambe - odločitev o dokaznem predlogu - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi - soočenje
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo tako, da bo dr. B. M. zaslišalo in ga soočilo z izvedenko A. D. ter s tem izpolnilo minimalno procesno jamstvo aktivne obrambe, presodilo pa bo tudi druge pritožbene navedbe, do katerih se pritožbeno sodišče, glede na ugotovljeno kršitev, ni opredelilo. Do pritožbene trditve, da interni obračun ni poslovna listina v smislu 235. člena KZ-1, se pritožbeno sodišče ni moglo opredeliti, dokler ne bo obdolžencu dana možnost, da se tudi z izvedbo predlaganega dokaza - zaslišanja dr. B. M., pridobi podlaga za presojo tega vprašanja.
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 340, 340/4, 429, 435, 435/4.
skrajšani postopek - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba
Ko sodišče v skrajšanem postopku opravi predobravnavni narok, lahko stranke po drugem odstavku 83. člena ZKP (v zvezi s 429. členom ZKP) predlagajo izločitev dokazov le do konca tega naroka (če predobravavnega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave). Zoper sklep, ki ga sodišče izda na podlagi takega predloga, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 83. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
Izločitev dokazov se lahko sicer predlaga tudi po koncu predobravnavnega naroka (do konca dokaznega postopka), vendar se sme sklep, s katerim je sodišče odločilo o tem predlogu (ne glede na to, ali je predlogu ugodilo ali ga zavrnilo) izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
pogodba o finančnem leasingu - neplačevanje obrokov leasinga - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe
Do prenosa lastništva stanovanja na toženo stranko bi prišlo le v primeru, če bi bili lizing obroki redno plačani, lizingojemalec pa bi se odločil za opcijo odkupa in zahteval, da se nanj prenese lastninska pravica na predmetu lizinga. V tem primeru tožena stranka lizing obrokov ni redno odplačevala, zato je tožeča stranka odstopila od pogodbe. V takem primeru do prenosa lastninske pravice na predmetu lizinga ne pride, ne glede na vtoževano plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017706
OZ člen 766. ZOdv člen 17, 17/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 8.
pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniški stroški - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - dogovor o plačilu odvetniških storitev - dogovor o nagradi odvetnika - pisna oblika
Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o sklenjenem pisnem dogovoru med pravdnima strankama, ki predvideva plačilo v odstotku od stranki prisojenega zneska in izključuje plačilo po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017675
OZ člen 104, 111, 111/2, 131, 190, 190/3.
zastopanje - zastopanje pravne osebe - spor o zakonitem zastopniku - zakoniti zastopnik društva - gradbena pogodba - razveza gradbene pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - odškodnina - pravica do vrnitve danega - vrnitev preplačila - dejansko opravljeno delo - kondikcijski zahtevek
Za zakonitega zastopnika se tudi v primeru, če je v zvezi z njegovim imenovanjem spor, šteje oseba, ki je kot zastopnik društva vpisana v register.
Pritožbene navedbe, da je bila tožnica pri oblikovanju kondikcijskega zahtevka, ki ga je uveljavljala zoper izvajalca, vezana na določila glede cene iz gradbene pogodbe, niso utemeljene, saj je bila gradbena pogodba razvezana. Z razvezo gradbene pogodbe pa je tožnica zoper izvajalca pridobila kondikcijski zahtevek (tretji odstavek 190. člena OZ). Če se je tožnica kljub svojemu obračunu vrednosti dejansko opravljenih del izvajalca, po katerem je bil znesek preplačila za dejansko opravljena dela izvajalca višji od zneska, ki ga je terjala od izvajalca, s katerim je sklenila sodno poravnavo, je tožnica tista, ki si je s takšnim ravnanjem sama povzročila zatrjevano škodo. Posledično pa je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem toženca izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00020511
ZFPPIPP člen 301, 301/2.. ZPP člen 288.
stečajni postopek - prekinitev postopka - poziv stečajnemu upravitelju
Izdaja sklepa o preizkusu terjatev je glede na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP najzgodnejši možen trenutek, ko se prekinjeni pravdni postopek lahko nadaljuje. Zato se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek, prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, ne more nadaljevati niti na predlog strank niti na pobudo sodišča, niti ga stečajni upravitelj ne more prevzeti. Pri tem ni odločilnega pomena dejstvo, da je pravdni postopek v zaključni fazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018398
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zatrjevane bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Takšna pritožbena formulacija pa ni sprejemljiva, saj je kršitev pravice do obrambe podana v primeru, ko pritožnik tehtno obrazloži, kako je uveljavljana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost napadene sodbe.
skupščinski sklepi - ničnost sklepa skupščine d.d. - nezdružljivost z bistvom družbe - nemoralnost - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - pridobitev posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev
Ni izpodbojen sklep, če je na njegovem temelju družbenik presegel 90 odstotni prag udeležbe v kapitalu, tako da lahko izključi manjšinske družbenike, če niso podane še dodatne okoliščine. Takšen sklep tudi ni ničen.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 37, 37/1, 75, 99. OZ člen 133.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - emisije - hrup in smrad - sosedsko pravo - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana, ker ni uspela s stopnjo verjetnosti prepričati sodišča, da emisije v obliki hrupa, prahu in izpušnih plinov presegajo krajevno običajen način, in ker ni navedla, zakaj ni postavila zahtevka za izvedbo ukrepov, ki bi emisije zmanjšali na krajevno dopusten način (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
INVALIDI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00019244
ZDSS-1 člen 70.. ZPIZ-2 člen 63, 63/1.
III. kategorija invalidnosti - začasna odredba - zdravstveno stanje
V kolikor tožnica meni, da v trenutnem zdravstvenem stanju ni sposobna opravljati nobenega pridobitnega dela v skladu z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker je potrebna nadaljnjega zdravljenja, lahko te pravice uveljavlja v okviru postopka in v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pri drugih organih in ne v postopku o glavni stvari v tem primeru. V predmetni zadevi se odloča o tem, katera kategorija invalidnosti je pri tožnici podana. Tožena stranka je v dokončni odločbi odločila, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, tožnica pa meni, da je pri njej podana I. kategorija, saj ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela oziroma ni zmožna opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Pritožbeno sodišče poudarja, da je invalidnost podana po zakonu takrat, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Iz navedene določbe prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 izhaja vrsta predpostavk, ki pa niso vezane na določeno začasno nezmožnost opravljanja določenih del. Začasna nezmožnost za ugotavljanje dela zmožnosti tožnice ne spada v področje invalidnosti, temveč v področje ugotavljanja začasne nezmožnosti za opravljanje del, kar pa ni predmet tega postopka. Ob takšnem razumevanju spora stvari je tudi opredelitev sodišča prve stopnje, da tožnici z izdano odločbo ne nastaja težko nadomestljiva škoda pravilna.
ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c, 44c/2, 85.. ZUP-UPB2 člen 6.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Ker se tožničina poškodba stopala z odprto redukcijo in interno fiksacijo s posamičnim vijakom rutinsko zdravi v Sloveniji, možnosti zdravljenja v Sloveniji nedvomno niso bile izčrpane. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav je bila tožnica ob pravilni diagnozi zdravljena konzervativno, namesto operativno, ni mogoče šteti, da so bile v Sloveniji možnosti zdravljenja izčrpane. Niti po tem, ko je bila še pred operacijo ugotovljena potreba po operativnem zdravljenju, se tožnica ni odločila za potrebno operacijo v Sloveniji. Odločila se je za zdravljenje v tujini, ki pa ni bilo nujno zdravljenje v medicinskem smislu oziroma v smislu takojšnjega ukrepanja zaradi morebitne življenjske ogroženosti. Pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za povračilo zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene, zato niso izpolnjeni.
Izpolnjeni niso niti pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene, po 44.b členu ZZVZZ. Ni sporno, da tožnica napotnice za operativno zdravljenje ni pridobila. Torej na čakalni seznam za operacijo frakture medialne sezamoidne kosti sploh ni bila vpisana, zato ji čakalna doba, ki bi presegla najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Sloveniji ne bi bilo drugega izvajalca, oziroma bi presegala razumen čas, ni bila določena. Čeprav je bilo zdravljenje tožničine poškodbe v Sloveniji napačno, pa se niti po ugotovitvi, da je potrebno operativno zdravljenje, ni vpisala na čakalni seznam, temveč se je odločila za operacijo v Nemčiji. Pritožbene navedbe, da zaradi napačnega zdravljenja ni mogla pridobiti napotnice, zato niso utemeljene. Ali bi bila ob vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki bi presegala najdaljšo dopustno čakalno dobo oziroma razumni rok, je glede na navedeno, povsem irelevantno.
Ker je tožnica spornega dne, ko je bila operirana v Nemčiji, dvakrat prenočila v bolnišnici, je šlo nedvomno za bolnišnično zdravljenje. Da se v Sloveniji tovrstne operacije lahko opravljajo tudi z enodnevno hospitalizacijo oziroma celo brez prenočitve, ni relevantno. Ker je šlo za bolnišnično in torej ne ambulantno zdravljenje, tožnica pa ni pridobila predhodne odobritve toženega zavoda, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da je potrebno k tožbi priložiti tudi upravni akt, ki se izpodbija s tožbo. Ker tožnica kljub pozivu sodišča dokončne odločbe, ki jo izpodbija s tožbo ni predložila, to pomeni, da je bila vloga oziroma tožba nepopolna in jo je zato sodišče utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Popolna tožba je namreč procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se zadeva lahko obravnava po vsebini.
plača - razvrstitev v plačni razred - sistem plač v javnem sektorju
Z aneksom h kolektivni pogodbi se je sicer določila oziroma spremenila uvrstitev delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 v plačne razrede, ni pa bila s tem spremenjena že tožnikova plača. Tožnik je bil tudi v naziv imenovan šele 6. 9. 2016. Sprememba plače je bila posledica spremembe akta o sistematizaciji, torej akta, izdanega na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS v 15 dneh po uveljavitvi aneksa tožniku poslati obvestilo o spremembi plačnega razreda in naziva ter predlog novega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost, ki jo je tožena stranka tudi izpolnila, je namreč nastopila šele po spremembi akta o sistematizaciji.
Neposredna uporaba določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, je skladno s petim odstavkom 3. člena ZSPJS predvidena le v primeru nepravilne določitve plače javnemu uslužbencu s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom v drugačni višini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina
V sodni praksi je sicer res utrjeno stališče, da se odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določa kot enotna odškodnina, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, vendar pa obstajajo tudi izjeme. Če oškodovancu namreč nastane dodatna škoda, ki se kaže v obliki intenzivnejših duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnostih, lahko sodišče takšni osebi prisodi odškodnino za to obliko škode.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018201
ZEN člen 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 192.
pogodbena komasacija - hipoteka - pravni promet z nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.
Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja - milejši ukrep - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
lastne delnice - prepoved finančne asistence - nični pravni posli
Namen 248. člena ZGD-1 ni omejen na varovanje pred obidom (zlasti tretji odstavek), ampak vsebuje neodvisno varovanje kapitala ali premoženja, kar se kaže v tem, da prvi odstavek 248. člena ZGD-1 učinkuje neodvisno od tega, če bi družba smela sama pridobiti delnice po 247. členu ZGD-1. Določba je kogentna, kar ustreza njenemu značaju zaščite kapitala. Prepoved finančne asistence je v prvem odstavku 248. člena ZGD-1 urejena brezpogojno. Po prevladujočem mnenju doktrine besedilo zakona ne omogoča nobene izjeme od prepovedi finančne asistence v primerih, ko bi smela družba neposredno pridobivati lastne delnice po 247. členu ZGD-1. Zato ne pride v poštev analogija z 247. členom ZGD-1. Posebej stroga prepoved v prvem odstavku 248. člena ZGD-1 je zaradi specifičnih nevarnosti finančne asistence, predvsem povečane netransparentnosti in s tem spremljajočega vpliva na družbo.
dedna nevrednost - oporočno dedovanje - svobodna volja - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - opustitev dolžne pomoči zapustniku - slabotna oseba
V svojem bistvu je dedna nevrednost vrsta nekakšne civilne kazni za takšno dejanje ali opustitev, s katerim se je dedno nevredna oseba tako prekršila zoper osebo zapustnika, da bi nasprotovalo čutu pravičnosti, če bi postala dedič.
Za opustitev potrebne pomoči gre vsekakor tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Dedno nevreden je tisti, ki (krivdno) zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje, čeprav bi pomoč lahko nudil brez nevarnosti zase ali koga drugega. Gre za razlago opustitve nudenja potrebne pomoči, kot ta izhaja iz 129. člena KZ-1 (zapustitev slabotne osebe) in 130. člena KZ-1 (opustitev pomoči). Opustitev nujne pomoči predstavlja pravni standard, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.