najemna pogodba - posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - priča - verodostojnost priče - ocena verodostojnosti priče
Okoliščina, da naj bi priče prihajale iz toženkine „sfere“ (kot izpostavlja pritožba), jim (sama za sebe) verodostojnosti ne jemlje, dejstvo, da so o določenih okoliščinah izvedeli od nje (in jih niso zaznali sami) pa ne dokazne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017851
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 268b, 286b/1, 286b/2. OZ člen 131, 131/1.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - protipravnost ravnanja - prevzem dolga - pristop k dolgu
Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
ZPP člen 254.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 49, 49/1, 49/3, 50, 116.. OZ člen 20.. ZPIZ-1 člen 101, 101/5.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izvedensko mnenje
Tožnikova (spremenjena) odločitev za podpis pogodbe o zaposlitvi je bila odraz njegove prave in resnične volje, ne glede na to, da si je tožnik kasneje premislil ter sprejeto odločitev štel za slabo oz. neustrezno. Glede na izpovedi prič, ki so bile prisotne na sestanku, ter pisno in ustno mnenje izvedencev, pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da tožnik v tem sporu, kljub njegovi drugačni izpovedi, ni dokazal nerazsodnosti in napak volje pri sklepanju nove pogodbe o zaposlitvi.
izdaja zamudne sodbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - pravilna vročitev tožbe - pasivnost tožene stranke - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - pravna podlaga tožbenega zahtevka - podjemna pogodba (pogodba o delu) - sklepčnost tožbe
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravno relevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek.
Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja stvarnih napak in pravočasnosti grajanja, toženec pa je s svojo pasivnostjo povzročil, da je nastopila fikcija, na podlagi katere se vse tožničine trditve štejejo za resnične.
razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - nepremičnina kot predmet darila - odpadel nagib - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - nastanek nove nepremičnine zaradi investicij - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni informativni dokazi - pavšalne pritožbene navedbe - običajno darilo - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - vrednost darila - nesorazmerno veliko premoženje
V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZZZDR se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, po razvezi zunajzakonske zveze vrniti v stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 112.. KZ-1 člen 251, 257.. ZOFVI člen 49.. ZJU člen 4, 4/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - sindikalni zaupnik - sodna razveza - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Glede na to, da tožnik ni huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da je torej v smislu določbe 112. člena ZDR-1 ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sindikalna organizacija pa pred podajo izredne odpovedi ni podala soglasja, da se tožniku pogodba o zaposlitvi odpove, so podani pogoji za reintegracijo tožnika k toženi stranki. Le če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal nezakonito, odpoved pa bi bila nezakonita zaradi t.i. "postopkovnih napak", ko bi sicer bil podan odpovedni razlog razlog iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa bi bila odpoved nezakonita zaradi tega, ker bi bila npr. izdana prepozno, po poteku objektivnega oziroma subjektivnega roka iz 109. člena ZDR-1, brez zagovora oziroma iz drugih "postopkovnih napak", bi bilo v takem primeru utemeljeno stališče, da je treba tehtati interese obeh pogodbenih strank ter presoditi, ali je nadaljevanje delovnega razmerja v smislu določbe 118. člena ZDR-1 (še) mogoče. V nasprotnem primeru, ko pa sindikalni zaupnik ni kršil pogodbenih obveznosti, bi sodna razveza pogodbe o zaposlitvi pomenila obid zakona.
Bistvo pritožbe je v graji dokazne ocene sodišča prve stopnje, ker meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da pri obdolžencu ni podanega subjektivnega zakonskega znaka, to je direktnega naklepa za očitano mu kaznivo dejanje.
ZIZ člen 270. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje tožbe
Skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZDOdv mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, predhodno predlagati državnemu odvetništvu, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zakonskih pogojev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost
Tožnik in mati tožencev sta živela v zunajzakonski skupnosti do njene smrti, njuno razmerje je izpolnjevalo vse potrebne elemente za obstoj takšne skupnosti, zato ima tožnik dedno pravico po zapustnici.
Za nedobrovernega posestnika velja tisti, kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, ki torej uporablja določeno stvar brez pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00018927
URS člen 35. ZPP člen 8.
odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica svojcev do pietete pokojnika - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševna celovitost - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebno sfero - pravno varstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - elementi civilnega delikta - protipravnost ravnanja
Vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni posega v pravno varovano sfero posameznika. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da pravo daje pravno varstvo.
Tožnik ni ponudil trditev in dokazov, da bi morala tožena stranka pri preložitvi pokojnika v krsto ravnati drugače, kot je to storila. Sodišče verjame, da je bilo zanihanje glave pokojnika za tožnika travmatična izkušnja, vendar se je tožnik sam odločil, da bo prisostvoval premestitvi pokojnega očeta v krsto. Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer neprimerno, da tožena stranka izroča kuverte svojcem pokojnega tik pred pogrebom, vendar pa navedeno nima za posledico takšne prizadetosti pritožnika, ki bi opravičevala prisojo denarne odškodnine.
Z vročitvijo predloga za obnovo postopka nasprotni stranki se je v postopku obnove vzpostavila kontradiktornost, katere odraz je pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odgovor tožene stranke na predlog za obnovo postopka sicer vročilo, vendar je o predlogu odločilo, ne da bi pred odločitvijo razpisalo narok in ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o navedbah odgovora na predlog izjavi. Hkrati je izpodbijano odločitev o zavrženju predloga v bistvenih elementih oprlo ravno na trditve in dokaze iz odgovora na predlog.
S takšnim nezakonitim postopanjem je sodišče prve stopnje tožečo stranko onemogočilo v njeni pravici do izjave v postopku oziroma ji ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, s čemer je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta se pravdni stranki dogovorili, da je pogodba prenehala, ker tožnica ni bila zadovoljna z opravljenimi mizarskimi deli, mora tožena stranka vrniti neporabljeni del plačila (četrti odstavek 111. člena OZ).
Tožnici je škoda nastala že s tem, ko je toženec v njenem gozdu posekal njena drevesa, in sicer najmanj v vrednosti posekanega lesa. Toženec je s posekom spornih dreves sam ustvaril rizične razmere, zato je prav, da sam nosi tudi breme glede nadaljnje usode posekanega lesa.
pavšalno določena odškodnina - pozitivni pogodbeni interes
Pravdni stranki sta s pogodbo, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno materialno pravno štelo za podjemno pogodbo, vnaprej dogovorili višino odškodnine, ki jo mora plačati naročnik, to je tožena stranka, zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, katerih dogovorjena posledica je predčasna razveza pogodbe. Takšen pogodbeni dogovor predstavlja v naprej dogovorjeno višino pogodbenega interesa tožeče stranke, torej premoženje, ki bi ji pripadlo, če bi bila pogodba v celoti izpolnjena. Gre za dogovor o takoimenovani pavšalni odškodnini, katere namen je, da se pogodbeni stranki izogneta dokazovanju višine škode, kar v skladu z uveljavljeno sodno prakso ni v nasprotju z določbami OZ o prostem urejanju obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ
Na podlagi podatkov o plačah, ki jih je tožnik prejel upoštevajoč tudi zadolžnice, je bila njegova pokojninska osnova oblikovana skladno z 39. in 42. členom ZPIZ-1, upoštevani so bili vsi zneski plač, pravilno je bila dodana povprečna stopnja davkov in prispevkov, 15-letno najugodnejše povprečje plač glede na leto upokojitve in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo upoštevano 82 % za odmero pokojnine. Na podlagi tako ugotovljenih podatkih, je pokojnina tožnika pravilno izračunana v sporni višini.
vzročna zveza - pomanjkanje vzročne zveze - servis vozila - okvara avtomobila - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pritožbena novota
Da je toženec kot nepooblaščena oseba opravil (veliki) servis na omenjenem avtomobilu, ni sporno, vendar zgolj ta okoliščina sama po sebi še ne potrjuje vzročne zveze z nastalo škodo zaradi (naknadne) okvare na motorju.
Škoda na vozilu zaradi okvare motorja ni v vzročni zvezi s toženčevo servisno storitvijo, ampak je posledica serijske vgradnje neustreznih delov motorja.
Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.
OZ-UPB1 člen 925, 926, 926/1. ZOZP-UPB3 člen 2, 22.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - sprememba lastništva med trajanjem zavarovanja - začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe
Na podlagi sklenjene pogodbe za avtomobilsko zavarovanje, z dne 10. 3. 2017, z začetkom veljavnosti 10. 3. 2017 od 24.00 ure dalje, dne 10. 3. 2017 na L.Š. še niso prešle pravice in obveznosti iz te pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kakor tudi ne na toženko zavarovalno jamstvo za vtoževano materialno škodo v škodnem dogodku dne 10. 3. 2017.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1, 19/2.
odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Uvodoma sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 19. člena OT, za sprejem katerih ima Odvetniška zbornica podlago v 19. členu ZOdv. Določba prvega odstavka 19. člena OT namreč določa, da daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice v smislu prvega odstavka 19. člena OT, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT). Za razliko od prejšnje ureditve, ko sodišča niso bila dolžna upoštevati pojasnil in obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice, so slednja torej postala z uveljavitvijo OT zavezujoča tudi za sodišča in so jih dolžna upoštevati pri odmeri stroškov odvetniških storitev.