ničnost pogodbe - neveljavna pogodba - zastava nepremičnine - posojilna pogodba - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - pogoji za veljavnost pogodbe - varstvo potrošnikov - delo na črno
Tožeča stranka je po skrbniku dokazala, da v času sklepanja posojilne pogodbe in zavarovanja s hipoteko ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja in posledic pravnega posla, ki ga je sklenila. Dokazala je tudi, da je toženec z mnogimi pogodbami, ki jih je sklepal s fizičnimi osebami, opravljal posle posojanja denarja brez dovoljenja iz 27. člena ZPotK-1. Zato je pogodba nična.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Tožnik je svojemu sodelavcu z grožnjo, kričanjem in žaljivkami izrekel besede "mrš, đubre jedno, gnoj, jebemti vse mrtve, jebem ti mater …". Nato je še agresivno stopil k sodelavcu in mu na ta način dodatno zagrozil. Ta se je zato zbal, da bo tožnik z njim fizično obračunal in se tudi zbal za svojo varnost. Tožnik naj bi z agresivnim ravnanjem in žaljivkami nadaljeval tudi zoper vodjo proizvodnje. Tožnik je v navedenem odnosu uporabil neprimerno in nedopustno komunikacijo, ki je za toženko predstavljalo moralno škodovanje, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno na delovnem mestu in v delovnem okolju, kjer je delalo več delavcev. S tem je izpolnil vse znake kršitve 37. člena ZDR-1. Ni nepomembno, ali je zaradi tožnikovega ravnanja toženka (poleg moralne) utrpela tudi materialno škodo.
Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 mora biti za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi poleg odpovednega razloga podan še dodaten pogoj, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Navedeni pogoj pomeni, da mora biti narava kršitve delavca takšna, da opravičuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja (z vročitvijo izredne odpovedi).
pogodba o štipendiranju - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve
Kljub sklenitvi ene tripartitne pogodbe, je le-ta glede presoje medsebojnih pravic in obveznosti v razmerju med pravdnima strankama gospodarska pogodba. Med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarski družbi (d.o.o.), gre za gospodarsko pogodbo. OZ v zvezi s koncepcijo opredelitve gospodarske pogodbe izhaja izključno iz subjektivnega merila. Skladno s 13. členom OZ so tako med drugimi gospodarske pogodbe vse pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarske družbe.
Zatrjevano tožničino upravno odločanje (izdajanje odločb) ne pomeni, da v gospodarskih pogodbah, ki jih sklepa z drugimi, ne veljajo relevantni civilni predpisi o zastaranju terjatev.
ZŠtip ne vsebuje določb, ki bi določale obveznosti delodajalca v zvezi z vračanjem prejetih sredstev tožnici. Njegov naslednik ZŠtip-1 ima sicer drugačno vsebino, saj določa obveznosti delodajalca zaradi kršitve pogodbe in v zvezi z zastaranjem upošteva tožničino upravno odločanje (glej 84. člen in 85. člen v zvezi z 99. členom ZŠtip-1), a v konkretni zadevi, ko gre za kršitev pogodbe iz leta 2008, ni uporabljiv (glej prehodno določbo iz petega odstavka 118. člena zakona).
Delodajalec v postopku izredne (ali redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca poučiti o pravicah, ki jih ima osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku. Te dolžnosti nima tudi v primerih, ko gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima lahko znake kaznivega dejanja. Za postopek in sestavo listin v okviru odpovedi pogodb o zaposlitvi veljajo pravila delovnopravne zakonodaje.
OZ člen 125, 126, 126/1, 127, 127/1, 336, 336/1. ZDen člen 72, 74, 78.
učinki sodne poravnave - pogodba v korist tretjega - dediči denacionaliziranega premoženja - pobotni ugovor - zapadlost terjatve - zastaranje terjatve - zamudne obresti
Ob ugotovitvi, da je bila s sodno poravnavo v korist tožnika ustanovljena pravica, da kot dedič (od toženca) prejme del dogovorjene odmene, je bistveno le še to, da nobena od strank ni trdila, da bi denacionalizacijski zavezanec v korist tožnika ustanovljeno pravico preklical, še preden je tožnik le-to sprejel.
V konkretnem primeru v času podpisa poravnave, to je v letu 2005, dediči po pok. denacionalizacijski upravičenki še niso bili ugotovljeni. Sklep o dedovanju, s katerim je bilo ugotovljeno, kdo je dedič denacionaliziranih nepremičnin, je bil izdan šele 23. 3. 2015, pravnomočen pa je postal 4. 10. 2015. Drži sicer, da se dedovanje po pok. denacionalizacijskem upravičencu uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, premoženje pok. upravičenca (na katerega se navezuje tudi terjatev iz 72. člena ZDen) pa preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (glej 78. člen ZDen), vendar pa to na presojo ugovora zastaranja ne vpliva. Tožnik namreč plačila svojega deleža pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ni mogel zahtevati, toženec pa mu ga tudi ni bil dolžan plačati. Do takrat namreč ni bilo (dokončno) jasno, kdo je dedič in s tem upravičenec do uporabnine po 72. členu ZDen. Ker obveznost toženca pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju (to je pred 4. 10. 2015) ob povedanem ni zapadla, tudi zastaranje ni moglo začeti teči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017851
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 268b, 286b/1, 286b/2. OZ člen 131, 131/1.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - protipravnost ravnanja - prevzem dolga - pristop k dolgu
Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - višina deležev na skupnem premoženju - deleži zakoncev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbojna zakonska domneva - prispevek zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skupno gospodinjstvo - skrb za dom in družino - vzgoja in varstvo otrok - pomoč sorodnikov - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Tožencu je uspelo izpodbiti domnevo o enakem deležu na skupnem premoženju že s tem, ko je dokazal ne le bistveno višje dohodke od tožnice, pač pa tudi svoj prispevek k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za otroka, ki sicer ni bil tolikšen kot tožničin, pa vendarle precejšen.
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se morajo ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odraziti v večjem solastniškem deležu.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. Vendar pa gredo okoliščine obravnavane zadeve v prid trditvam toženca, da je bila pomoč sorodnikov in prijateljev namenjena njemu (izdatna in vsakodnevna pomoč očeta in strica pri gradnji ter občasna pomoč ostalih sorodnikov in prijateljev je bila brezplačna, medtem ko so tožničini bratje v glavnem dobili delo plačano).
Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.
Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - stroški prihoda na sodišče
Tožnik je upravičen še do povračila stroškov prihoda na glavno obravnavo spornega dne, čeprav nanjo kot stranka ni bil posebej vabljen. Stranki ni dopustno odrekati pravice do udeležbe na naroku, niti posledično šteti, da bi po 155. členu ZPP šlo za nepotrebne stroške.
Ker vsaka država samostojno ureja vprašanje invalidskega zavarovanja, v tem primeru za odločitev v sporni zadevi ni odločilno, da je tožnik zaradi zdravstvenih težav že 8 let v BiH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela so namreč določeni v ZPIZ-2 in tožnik, teh pogojev ne izpolnjuje. Pri njemu namreč zaenkrat še ni podana niti I. oziroma II. kategorija invalidnosti, niti kot invalid III. kategorije invalidnosti še ne izpolnjuje starostnega pogoja 65 let.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - težko nadomestljiva škoda
Regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, ni mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o škodi, ki nastaja ali grozi ter dokaze zanjo. Tožnik takih konkretnih trditev ni ponudil. Izostale so tudi navedbe v smeri, zakaj bi bilo škodo težko nadomestiti, saj tega pogoja ne izpolnjuje vsaka škoda, ki lahko nastane upniku, ter navedbe, kako bi izdana začasna odredba tako škodo lahko preprečila, saj v nasprotnem primeru njena izdaja ne pride v poštev.
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - obračunska vrednost zapuščine - darilo
Kar se tiče sredstev na bančnih računih je imel zapustnik ob smrti na svojem bančnem računu le minimalni znesek, medtem ko zapustnikov sin trdi, da v zapuščino sodijo tudi denarni zneski na računu zapustnikove vdove ter tisti, ki jih je dvignila z zapustnikovega računa neposredno pred njegovo smrtjo. Pravilno in v skladu s sodno prakso je stališče sklepa, da je pri spornih dvigih in stanju na bančnih računih zapustnika in vdove dopustno dokazovati, da je bil v določen delu denar last zapustnika in zato spada v zapuščinsko premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018103
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZIZ člen 297. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja (2002) člen 5, 5/2.
krivdna odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - rubež stvari - hramba predmetov - zaseg in hramba odvzetih predmetov - zakonska dolžnost - izpolnitev obveznosti - prenos pravic in obveznosti - opravičeni razlogi za hrambo - upravljanje - varovanje - hramba - hramba zarubljenih stvari - nepravilna hramba zaseženega predmeta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - dolžnost nadzora - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - tehnično varovanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost skrbnega ravnanja - požar - odgovornost za uničenje stvari
Država in izvršitelj sta solidarno odgovorna za tožniku nastalo škodo zaradi neustrezne hrambe (varovanja) zaseženih predmetov.
Za nedobrovernega posestnika velja tisti, kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, ki torej uporablja določeno stvar brez pravne podlage.
razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - nepremičnina kot predmet darila - odpadel nagib - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - nastanek nove nepremičnine zaradi investicij - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni informativni dokazi - pavšalne pritožbene navedbe - običajno darilo - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - vrednost darila - nesorazmerno veliko premoženje
V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZZZDR se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, po razvezi zunajzakonske zveze vrniti v stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 112.. KZ-1 člen 251, 257.. ZOFVI člen 49.. ZJU člen 4, 4/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - sindikalni zaupnik - sodna razveza - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Glede na to, da tožnik ni huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da je torej v smislu določbe 112. člena ZDR-1 ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sindikalna organizacija pa pred podajo izredne odpovedi ni podala soglasja, da se tožniku pogodba o zaposlitvi odpove, so podani pogoji za reintegracijo tožnika k toženi stranki. Le če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal nezakonito, odpoved pa bi bila nezakonita zaradi t.i. "postopkovnih napak", ko bi sicer bil podan odpovedni razlog razlog iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa bi bila odpoved nezakonita zaradi tega, ker bi bila npr. izdana prepozno, po poteku objektivnega oziroma subjektivnega roka iz 109. člena ZDR-1, brez zagovora oziroma iz drugih "postopkovnih napak", bi bilo v takem primeru utemeljeno stališče, da je treba tehtati interese obeh pogodbenih strank ter presoditi, ali je nadaljevanje delovnega razmerja v smislu določbe 118. člena ZDR-1 (še) mogoče. V nasprotnem primeru, ko pa sindikalni zaupnik ni kršil pogodbenih obveznosti, bi sodna razveza pogodbe o zaposlitvi pomenila obid zakona.
dedovanje - dedovanje na podlagi oporoke - pisna oporoka pred pričama - obseg zapuščine - vsebina oporoke - vsebina sklepa o dedovanju
Sodišče v sklep o dedovanju ne more vnesti vsebine, ki ne izhaja iz jasno izražene volje zapustnice v oporoki pred dvema pričama z dne 21. 2. 2014, za kar se smiselno zavzemata pritožnici.