razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - nepremičnina kot predmet darila - odpadel nagib - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - nastanek nove nepremičnine zaradi investicij - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni informativni dokazi - pavšalne pritožbene navedbe - običajno darilo - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - vrednost darila - nesorazmerno veliko premoženje
V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZZZDR se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, po razvezi zunajzakonske zveze vrniti v stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 112.. KZ-1 člen 251, 257.. ZOFVI člen 49.. ZJU člen 4, 4/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - sindikalni zaupnik - sodna razveza - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Glede na to, da tožnik ni huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da je torej v smislu določbe 112. člena ZDR-1 ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sindikalna organizacija pa pred podajo izredne odpovedi ni podala soglasja, da se tožniku pogodba o zaposlitvi odpove, so podani pogoji za reintegracijo tožnika k toženi stranki. Le če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal nezakonito, odpoved pa bi bila nezakonita zaradi t.i. "postopkovnih napak", ko bi sicer bil podan odpovedni razlog razlog iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa bi bila odpoved nezakonita zaradi tega, ker bi bila npr. izdana prepozno, po poteku objektivnega oziroma subjektivnega roka iz 109. člena ZDR-1, brez zagovora oziroma iz drugih "postopkovnih napak", bi bilo v takem primeru utemeljeno stališče, da je treba tehtati interese obeh pogodbenih strank ter presoditi, ali je nadaljevanje delovnega razmerja v smislu določbe 118. člena ZDR-1 (še) mogoče. V nasprotnem primeru, ko pa sindikalni zaupnik ni kršil pogodbenih obveznosti, bi sodna razveza pogodbe o zaposlitvi pomenila obid zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018833
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 13/5, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37. ZEN člen 8, 8/2, 26, 26/2, 45, 45/4, 62, 62/3.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primernost - pravica do izjave - vročitev elaboratov
Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečaju - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje ločitvenega upnika
V izpodbijanem sklepu določena izklicna cena za navedeno nepremičnino je 300.600,00 EUR, kar je manj od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno za prodajo navedenega premoženja moralo pridobiti soglasje in ne zgolj mnenje ločitvenega upnika.
dedovanje - dedovanje na podlagi oporoke - pisna oporoka pred pričama - obseg zapuščine - vsebina oporoke - vsebina sklepa o dedovanju
Sodišče v sklep o dedovanju ne more vnesti vsebine, ki ne izhaja iz jasno izražene volje zapustnice v oporoki pred dvema pričama z dne 21. 2. 2014, za kar se smiselno zavzemata pritožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018938
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 165, 165/2, 182, 182/3, 184, 185. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5. ZLNDL člen 7.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - solastnina na skupnih delih - kupoprodajna pogodba - predmet pogodbe - sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - stvarna legitimacija - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - skupni del stavbe - redna raba stavbe - nepravdni postopek - pravdni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravica uporabe - delni umik tožbe - stroški postopka - delni uspeh
Nepravdni postopek po ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Tožnica, ki je varstvo svoje pravice na zemljišču, ki pripada stavbi, zahtevala v pravdnem postopku, lahko to varstvo uspešno doseže (upoštevajoč pravila in dokazne standarde tega postopka).
Lastniki stanovanj imajo pravico souporabe na zemljišču oziroma na celotni parceli, na kateri stavba stoji. Toženka z ničemer ni uspela izpodbiti, da to celotno zemljišče ni namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe. Ker so bili na dan uveljavitve ZLNDL imetniki pravice uporabe na spornem zemljišču etažni lastniki (med njimi tožnica) posameznih delov stavbe, se je njihova pravica uporabe preoblikovala v (so)lastninsko pravico.
Tožnici je škoda nastala že s tem, ko je toženec v njenem gozdu posekal njena drevesa, in sicer najmanj v vrednosti posekanega lesa. Toženec je s posekom spornih dreves sam ustvaril rizične razmere, zato je prav, da sam nosi tudi breme glede nadaljnje usode posekanega lesa.
ZPP člen 254.. ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 20.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izvedensko mnenje - napotitev - izčrpane možnosti zdravljenja
Zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, je urejeno v 44.a členu ZZVZZ. Po tej določbi ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Po sodni praksi gre pri izčrpanih možnostih zdravljenja za dejansko in pravno vprašanje. Gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih.
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, kljub rezultatom zdravljenja, pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za napotitev na zdravljenje v tujino oziroma povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino niso izpolnjeni. Zdravljenje, ki ni v skladu z medicinsko doktrinarnimi smernicami in ni del standardnega zdravljenja, ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in posledično plačilo ni zagotovljeno.
pavšalno določena odškodnina - pozitivni pogodbeni interes
Pravdni stranki sta s pogodbo, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno materialno pravno štelo za podjemno pogodbo, vnaprej dogovorili višino odškodnine, ki jo mora plačati naročnik, to je tožena stranka, zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, katerih dogovorjena posledica je predčasna razveza pogodbe. Takšen pogodbeni dogovor predstavlja v naprej dogovorjeno višino pogodbenega interesa tožeče stranke, torej premoženje, ki bi ji pripadlo, če bi bila pogodba v celoti izpolnjena. Gre za dogovor o takoimenovani pavšalni odškodnini, katere namen je, da se pogodbeni stranki izogneta dokazovanju višine škode, kar v skladu z uveljavljeno sodno prakso ni v nasprotju z določbami OZ o prostem urejanju obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ
odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - novela ZPP-E - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kriterij uspeha v postopku - motenjski spor - nedenarni tožbeni zahtevki
V skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar pa novela ZPP-E omogoča izdajo sklepa o višini stroškov tudi po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Prvo sodišče bi sicer moralo v odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, je s tem zagrešilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki ji pritožba določno tudi ne oporeka, ni vplivalo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
pritožba zoper sodbo - vsebina pritožbe - ugotovitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju zakoncev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo - poprava - delna razveljavitev sodbe - obrazložitev razlogov - izdaja nove odločbe
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevka obeh pravdnih strank za ugotovitev deležev na skupnem premoženju, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da znaša delež vsake od pravdnih strank na njunem skupnem premoženju 1/2, zato se izpodbijane sodbe v tem obsegu ne da preizkusiti, ker izrek sodbe nasprotuje njegovim razlogom, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in bo s tem hkrati zagotovljena učinkovita in popolna pravica stranke do pritožbe.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktni naklep - finančne težave delodajalca - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - daljše trajanje
Potrebno je upoštevati, da obveznosti delodajalca niso samo v plačilu plač, regresa in prispevkov, ampak tudi v tem, da delodajalec v primeru dalj časa trajajočih likvidnostnih težav pravočasno izvede ustrezne ukrepe, s katerimi zaščiti svoje delavce in njihove pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00018767
ZIZ-UPB4 člen 15, 24. ZGD-1 člen 580, 591. ZPP-UPB3 člen 81.
univerzalno pravno nasledstvo - vstop novega upnika v izvršbo - kršitev kontradiktornost postopka - pripojitev družbe - odprava pomanjkljivosti vloge - procesna sposobnost stranke
Določba 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporablja tudi kadar gre za univerzalno pravno nasledstvo. Pri 24. členu ZIZ namreč ne gre za vprašanje materialnopravnega nasledstva, temveč za procesno vprašanje, kdo v postopku nastopa kot stranka. O vstopu novega upnika glede na citirano določbo in načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka sodišče ne more odločiti samo, brez ustreznega predloga. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino.
ničnost pogodbe - neveljavna pogodba - zastava nepremičnine - posojilna pogodba - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - pogoji za veljavnost pogodbe - varstvo potrošnikov - delo na črno
Tožeča stranka je po skrbniku dokazala, da v času sklepanja posojilne pogodbe in zavarovanja s hipoteko ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja in posledic pravnega posla, ki ga je sklenila. Dokazala je tudi, da je toženec z mnogimi pogodbami, ki jih je sklepal s fizičnimi osebami, opravljal posle posojanja denarja brez dovoljenja iz 27. člena ZPotK-1. Zato je pogodba nična.
Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - sklenjena poravnava - vsebina poravnave - veljavnost poravnave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pridržek pravice - izpolnitev pogoja - odgovornost za prometno nesrečo - soodgovornost za nezgodo - vrnitev plačanega zneska
Zavarovanka tožeče stranke in toženec sta bila udeležena v prometni nezgodi. Ker je policija v zapisniku ugotovila, da je za nesrečo odgovorna zavarovanka tožeče stranke, je tožeča stranka s tožencem sklenila poravnalno pogodbo. Na njeni podlagi je tožencu izplačala določen znesek, on pa se je zavezal, da bo v primeru, da bi se za ta zavarovalni primer naknadno ugotovila njegova sokrivda, takoj povrnil prejeto odškodnino z obrestmi. V kazenskem postopku, ki je tekel proti zavarovanki tožeče stranke, je izvedenec ugotovil, da za prometno nesrečo ni odgovorna ona, temveč toženec, zato je tožilec odstopil od kazenskega pregona. Tožeča stranka na podlagi sklenjene poravnave od toženca utemeljeno zahteva vrnitev izplačanega zneska, ki ustreza odstotku njegove odgovornosti.
Med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava je pravna podlaga, ki tožeči stranki daje podlago za uveljavljanje tu obravnavanega tožbenega zahtevka. V njej ni nič, kar bi nasprotovalo prisilnim predpisom ali morali. Nasprotno. Nemoralno bi bilo, da bi toženec obdržal prejeti znesek, saj je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da je 70 % odgovornosti za prometno nesrečo mogoče pripisati prav njemu.
Podpisana poravnava namreč tožeči stranki ni preprečevala, da vloži tožbo, v kateri zatrjuje, da se je izpolnil v pogodbi zapisan pogoj (primerjaj tretji odstavek 59. člena OZ) in ji je torej toženec dolžan prejeto vrniti.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 408, 408/1. OZ člen 1022, 1022/2, 1024, 1024/1, 1028, 1031.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški komunalnih storitev - poroštvo - subsidiarno poroštvo - lastnik stanovanja - razmerje med porokom in upnikom - porokovi ugovori - zakonita subrogacija - izguba pravice do povračila
OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, niti tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev zato ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.
Ne gre za zdravniško napako. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Tožničine urološko-ginekološke težave so posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov.
Ker vsaka država samostojno ureja vprašanje invalidskega zavarovanja, v tem primeru za odločitev v sporni zadevi ni odločilno, da je tožnik zaradi zdravstvenih težav že 8 let v BiH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela so namreč določeni v ZPIZ-2 in tožnik, teh pogojev ne izpolnjuje. Pri njemu namreč zaenkrat še ni podana niti I. oziroma II. kategorija invalidnosti, niti kot invalid III. kategorije invalidnosti še ne izpolnjuje starostnega pogoja 65 let.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.