CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00019202
ZPP člen 7, 285, 286, 286/4, 354, 354/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje
Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP).
Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - elementi kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivno žaljive besede - prosta presoja dokazov - in dubio pro reo - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - stroški kazenskega postopka
Zato pritožbeno sodišče soglaša s zaključki sodišča prve stopnje, da je označevanje zasebnega tožilca z besedo „pedofil,“ ki jo v zapisanem SMS sporočilu večkrat ponovi, objektivno žaljivo in izraža negativno vrednostno oceno o zasebnem tožilcu.
Na podlagi podatkov o plačah, ki jih je tožnik prejel upoštevajoč tudi zadolžnice, je bila njegova pokojninska osnova oblikovana skladno z 39. in 42. členom ZPIZ-1, upoštevani so bili vsi zneski plač, pravilno je bila dodana povprečna stopnja davkov in prispevkov, 15-letno najugodnejše povprečje plač glede na leto upokojitve in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo upoštevano 82 % za odmero pokojnine. Na podlagi tako ugotovljenih podatkih, je pokojnina tožnika pravilno izračunana v sporni višini.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 23 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa več mesecev kasneje. Ključno je, da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - nacionalizacija
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje o vprašanju, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Naloga sodišča pri tem je, da ugotovi, katero zemljišče je bilo neposredno namenjeno redni rabi stavbe (dejansko vprašanje) in ali je lastnik stavbe na njem pridobil lastninsko pravico (pravno vprašanje).
ZPP člen 394, 394-10, 395, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3.
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
V skladu z določbo tretjega odstavka 396. člena ZPP se obnova ne more predlagati, če preteče pet let od pravnomočnosti odločbe. Ker je odločba sodišča opr. št. Pd 244/2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 764/2007 z dne 20. 9. 2007 postala pravnomočna dne 9. 11. 2007, tožeča stranka pa je vložila predlog za obnovo postopka dne 26. 10. 2018, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka kot prepozen, saj je bil vložen po poteku pet letnega objektivnega roka.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečaju - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje ločitvenega upnika
V izpodbijanem sklepu določena izklicna cena za navedeno nepremičnino je 300.600,00 EUR, kar je manj od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno za prodajo navedenega premoženja moralo pridobiti soglasje in ne zgolj mnenje ločitvenega upnika.
Tožnici je škoda nastala že s tem, ko je toženec v njenem gozdu posekal njena drevesa, in sicer najmanj v vrednosti posekanega lesa. Toženec je s posekom spornih dreves sam ustvaril rizične razmere, zato je prav, da sam nosi tudi breme glede nadaljnje usode posekanega lesa.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/1, 515/6. ZPP-UPB3 člen 7, 212, 214.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odgovornost poslovodje za škodo - trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga strank
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno izhajalo iz izhodišča, da se v poslovnem svetu rasti in dobrih poslovnih rezultatov ne da doseči brez zdrave mere tveganja in poguma. Vsak gospodarski posel nosi v svojem jedru določeno mero tveganja, da se izjalovi. Vendar pa kljub temu poslovne odločitve ne smejo biti sprejete na pamet (na podlagi golega občutka), temveč morajo biti sprejete na racionalni podlagi, izhajajoč iz določenih objektivnih dejstev in preverjanja znanih okoliščin primera. Potrebno je opraviti tudi (vsaj okvirno) analizo teh okoliščin primera, pri čemer je treba upoštevati tudi lastne ter primerjalne poslovne izkušnje.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
Sodišče prve stopnje je glede sporne odločbe resda navedlo, da je bila sprejeta z učinki za nazaj (od 1. 4. 2004), kar pa z vidika pravila exceptio illegalis ni pomembno. Gre za pravno pravilo, ki nalaga izvzetje uporabe neustavnega ali nezakonitega predpisa oziroma podzakonskega pravnega akta, kar pa glede navedene odločbe vlade ni relevantno. Navedena odločba vlade (ki je postala dokončna in pravnomočna ter bila tudi dejansko izvršena) je namreč konkretni pravni akt, s katerim je bil tožnik s 1. 4. 2004 imenovan za vršilca generalnega direktorja, ne pa podzakonski predpis vlade, ki ne bi smel veljati za nazaj.
ZDZdr člen 73, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/b, 8/b-C, 8/b-C(1).
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - stalna pomoč in oskrba - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o šesti alineji 74. člena ZDZdr ugotoviti tudi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge. Tako je ugotovilo, da je udeleženec eden od štirih socialno varstvenih zavodov, ki ima verificiran varovani oddelek, pri čemer se je sklicevalo na podatke s spletne strani Ministrstva za delo, družino in enake možnosti. Pri vseh štirih zavodih je preverilo kapacitete in ugotovilo, da so vsi zasedeni. Glede na potrebe, ki jih izkazuje nasprotna udeleženka, so po mnenju izvedenca sicer primerni vsi štirje domovi, a je kot najprimernejša zanjo izbral SVZ D. in udeleženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, ki jim pritožnik ne nasprotuje, ugotovilo, da je SVZ D. bistveno bolj zaseden (142 %) od pritožnika, pri katerem je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa kapaciteta zapolnjena 100 %, z namestitvijo nasprotne udeleženke pa bi se zasedenost povečala na 108 %. Prvostopenjsko sodišče je na tak način ustrezno pretehtalo vse okoliščine primera, iz katerih zlasti sledi, da nasprotna udeleženka tovrstno obliko varstva nujno potrebuje, sicer bi bile ogrožene njene ustavno varovane dobrine, in sicer v bistveno večji meri, kot če bi je sodišče ne namestilo k udeležencu. Med vsemi možnostmi namestitve je namestitev k udeležencu, ki sicer bo prezaseden, z vidika nasprotne udeleženke še najmanj slaba. Po tehtanju vseh interesov se tehtnica tako prevesi v breme udeleženca.
Glede na okoliščine konkretnega primera je sodišče o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena in 155. člena ZPP in tožnici, ki ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, priznalo potrebne stroške v celoti, ker je uspela z odpravo odločb toženca, glede ugotavljanja I. kategorije invalidnosti pa niso nastali dodatni stroški. V obravnavanem primeru ni razloga, da sodišče ne bi priznalo tožnici stroške v takšnem obsegu.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - zapuščina - pasiva zapuščine - dolgovi zapustnika - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Zapuščino sestavlja samo aktiva, torej pravice, ki imajo denarno vrednost, medtem ko zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine (pasiva) niso njen sestavni del. Prijavljenih terjatev upnikov zato zapuščinsko sodišče ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava, niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev.
Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine breme zapustnikovih dedičev.
Ob določbi 51b/1 ZPP, ki določa izbirno krajevno pristojnost in upoštevaje dejstvo, da je stranka z vložitvijo tožbe .................. , ni imelo procesnopravne podlage za odločitev, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020039
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov. Prav tako v tej fazi postopka še ni mogoče sklepati, da gre res za prikrito diskriminacijo sindikalnega zaupnika in le za navidezno odpoved iz krivdnega razloga (zaradi manjših kršitev) oziroma za zlorabo tega inštituta z namenom, da se delodajalec tožnika - sindikalnega zaupnika čim prej znebi. Zato je zaključek, da terjatev ni verjetno izkazana, pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi kršil pogodbo o zaposlitvi s svojim neprimernim obnašanjem oziroma neprimerno komunikacijo do sodelavca, takšno ravnanje pa ni v skladu z zakonom in pogodbo, zato kot sindikalni zaupnik ne uživa imunitete pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1.