OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018031
SPZ člen 128. OZ člen 1058. ZFPPIPP člen 114, 114/2.
ničnost sporazuma - izdaja izbrisne pobotnice - ničnost poravnave - zastavna pravica - akcesornost hipoteke - pogodba o poravnavi - obračun višine terjatve - stečajni dolžnik - hipotekarni dolžnik
Sporazum o izdaji izbrisne pobotnice, ki ima naravo poravnave, ni ničen in tudi ni druge podlage za povračilo vtoževanega zneska.
Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in če brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti. To velja tudi, če se zmotno prepričanje pogodbenikov nanaša na navadna dejstva.
Tožnik ni dokazal, da je terjatev v času sklenitve sporazuma še vedno obstajala.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - nacionalizacija
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje o vprašanju, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Naloga sodišča pri tem je, da ugotovi, katero zemljišče je bilo neposredno namenjeno redni rabi stavbe (dejansko vprašanje) in ali je lastnik stavbe na njem pridobil lastninsko pravico (pravno vprašanje).
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 23 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa več mesecev kasneje. Ključno je, da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
URS člen 69.. OZ člen 198.. ODZ paragraf 974, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479, 1493.. SPZ člen 44, 45, 99, 217, 217/2, 266, 266/1.. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 54/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - exceptio illegalis - javna cesta na zasebnem zemljišču - nedopusten poseg v lastninsko pravico - prekarij - vznemirjanje lastninske pravice
Tako prekarij kot osebne služnosti pa prenehajo s smrtjo te osebe, torej upravičenca. Prvostopno sodišče je pravilno, izhajajoč iz pravnega instituta exceptio illegalis (če predpis ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga sodišče ne uporabi) presodilo, da so Odloki občine Radlje ob Dravi - MUV št. 1/73, Odlok Občine Radlje ob Dravi iz leta 1998 in Odlok iste občine objavljen v MUV št. 16/16 v delu, ko navedeni del poti opredeljuje kot javno cesto, protiustavni in nezakoniti, ker na nedopusten način posegajo v lastninsko pravico.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/1, 515/6. ZPP-UPB3 člen 7, 212, 214.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odgovornost poslovodje za škodo - trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga strank
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno izhajalo iz izhodišča, da se v poslovnem svetu rasti in dobrih poslovnih rezultatov ne da doseči brez zdrave mere tveganja in poguma. Vsak gospodarski posel nosi v svojem jedru določeno mero tveganja, da se izjalovi. Vendar pa kljub temu poslovne odločitve ne smejo biti sprejete na pamet (na podlagi golega občutka), temveč morajo biti sprejete na racionalni podlagi, izhajajoč iz določenih objektivnih dejstev in preverjanja znanih okoliščin primera. Potrebno je opraviti tudi (vsaj okvirno) analizo teh okoliščin primera, pri čemer je treba upoštevati tudi lastne ter primerjalne poslovne izkušnje.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zakonskih pogojev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost
Tožnik in mati tožencev sta živela v zunajzakonski skupnosti do njene smrti, njuno razmerje je izpolnjevalo vse potrebne elemente za obstoj takšne skupnosti, zato ima tožnik dedno pravico po zapustnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00018927
URS člen 35. ZPP člen 8.
odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica svojcev do pietete pokojnika - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševna celovitost - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebno sfero - pravno varstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - elementi civilnega delikta - protipravnost ravnanja
Vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni posega v pravno varovano sfero posameznika. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da pravo daje pravno varstvo.
Tožnik ni ponudil trditev in dokazov, da bi morala tožena stranka pri preložitvi pokojnika v krsto ravnati drugače, kot je to storila. Sodišče verjame, da je bilo zanihanje glave pokojnika za tožnika travmatična izkušnja, vendar se je tožnik sam odločil, da bo prisostvoval premestitvi pokojnega očeta v krsto. Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer neprimerno, da tožena stranka izroča kuverte svojcem pokojnega tik pred pogrebom, vendar pa navedeno nima za posledico takšne prizadetosti pritožnika, ki bi opravičevala prisojo denarne odškodnine.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - sklenjena poravnava - vsebina poravnave - veljavnost poravnave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pridržek pravice - izpolnitev pogoja - odgovornost za prometno nesrečo - soodgovornost za nezgodo - vrnitev plačanega zneska
Zavarovanka tožeče stranke in toženec sta bila udeležena v prometni nezgodi. Ker je policija v zapisniku ugotovila, da je za nesrečo odgovorna zavarovanka tožeče stranke, je tožeča stranka s tožencem sklenila poravnalno pogodbo. Na njeni podlagi je tožencu izplačala določen znesek, on pa se je zavezal, da bo v primeru, da bi se za ta zavarovalni primer naknadno ugotovila njegova sokrivda, takoj povrnil prejeto odškodnino z obrestmi. V kazenskem postopku, ki je tekel proti zavarovanki tožeče stranke, je izvedenec ugotovil, da za prometno nesrečo ni odgovorna ona, temveč toženec, zato je tožilec odstopil od kazenskega pregona. Tožeča stranka na podlagi sklenjene poravnave od toženca utemeljeno zahteva vrnitev izplačanega zneska, ki ustreza odstotku njegove odgovornosti.
Med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava je pravna podlaga, ki tožeči stranki daje podlago za uveljavljanje tu obravnavanega tožbenega zahtevka. V njej ni nič, kar bi nasprotovalo prisilnim predpisom ali morali. Nasprotno. Nemoralno bi bilo, da bi toženec obdržal prejeti znesek, saj je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da je 70 % odgovornosti za prometno nesrečo mogoče pripisati prav njemu.
Podpisana poravnava namreč tožeči stranki ni preprečevala, da vloži tožbo, v kateri zatrjuje, da se je izpolnil v pogodbi zapisan pogoj (primerjaj tretji odstavek 59. člena OZ) in ji je torej toženec dolžan prejeto vrniti.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktni naklep - finančne težave delodajalca - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - daljše trajanje
Potrebno je upoštevati, da obveznosti delodajalca niso samo v plačilu plač, regresa in prispevkov, ampak tudi v tem, da delodajalec v primeru dalj časa trajajočih likvidnostnih težav pravočasno izvede ustrezne ukrepe, s katerimi zaščiti svoje delavce in njihove pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00018767
ZIZ-UPB4 člen 15, 24. ZGD-1 člen 580, 591. ZPP-UPB3 člen 81.
univerzalno pravno nasledstvo - vstop novega upnika v izvršbo - kršitev kontradiktornost postopka - pripojitev družbe - odprava pomanjkljivosti vloge - procesna sposobnost stranke
Določba 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporablja tudi kadar gre za univerzalno pravno nasledstvo. Pri 24. členu ZIZ namreč ne gre za vprašanje materialnopravnega nasledstva, temveč za procesno vprašanje, kdo v postopku nastopa kot stranka. O vstopu novega upnika glede na citirano določbo in načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka sodišče ne more odločiti samo, brez ustreznega predloga. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino.
ničnost pogodbe - neveljavna pogodba - zastava nepremičnine - posojilna pogodba - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - pogoji za veljavnost pogodbe - varstvo potrošnikov - delo na črno
Tožeča stranka je po skrbniku dokazala, da v času sklepanja posojilne pogodbe in zavarovanja s hipoteko ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja in posledic pravnega posla, ki ga je sklenila. Dokazala je tudi, da je toženec z mnogimi pogodbami, ki jih je sklepal s fizičnimi osebami, opravljal posle posojanja denarja brez dovoljenja iz 27. člena ZPotK-1. Zato je pogodba nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018938
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 165, 165/2, 182, 182/3, 184, 185. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5. ZLNDL člen 7.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - solastnina na skupnih delih - kupoprodajna pogodba - predmet pogodbe - sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - stvarna legitimacija - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - skupni del stavbe - redna raba stavbe - nepravdni postopek - pravdni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravica uporabe - delni umik tožbe - stroški postopka - delni uspeh
Nepravdni postopek po ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Tožnica, ki je varstvo svoje pravice na zemljišču, ki pripada stavbi, zahtevala v pravdnem postopku, lahko to varstvo uspešno doseže (upoštevajoč pravila in dokazne standarde tega postopka).
Lastniki stanovanj imajo pravico souporabe na zemljišču oziroma na celotni parceli, na kateri stavba stoji. Toženka z ničemer ni uspela izpodbiti, da to celotno zemljišče ni namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe. Ker so bili na dan uveljavitve ZLNDL imetniki pravice uporabe na spornem zemljišču etažni lastniki (med njimi tožnica) posameznih delov stavbe, se je njihova pravica uporabe preoblikovala v (so)lastninsko pravico.
Glede na okoliščine konkretnega primera je sodišče o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena in 155. člena ZPP in tožnici, ki ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, priznalo potrebne stroške v celoti, ker je uspela z odpravo odločb toženca, glede ugotavljanja I. kategorije invalidnosti pa niso nastali dodatni stroški. V obravnavanem primeru ni razloga, da sodišče ne bi priznalo tožnici stroške v takšnem obsegu.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečaju - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje ločitvenega upnika
V izpodbijanem sklepu določena izklicna cena za navedeno nepremičnino je 300.600,00 EUR, kar je manj od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno za prodajo navedenega premoženja moralo pridobiti soglasje in ne zgolj mnenje ločitvenega upnika.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - zapuščina - pasiva zapuščine - dolgovi zapustnika - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Zapuščino sestavlja samo aktiva, torej pravice, ki imajo denarno vrednost, medtem ko zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine (pasiva) niso njen sestavni del. Prijavljenih terjatev upnikov zato zapuščinsko sodišče ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava, niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev.
Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine breme zapustnikovih dedičev.
invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - nove pravice na podlagi invalidnosti
Za odločitev je bistvena ugotovitev sodnega izvedenca, da je bilo že v času, ko je bil tožnik obravnavan na senatu invalidske komisije prve stopnje, tožnikovo zdravstveno stanje tako, da je narekovalo, ne samo, da se mu priznajo stvarne razbremenitve pri delu, temveč da je potrebna tudi časovna razbremenitev.
Je pa sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je sporna odločba postala pravnomočna z 8. 5. 2014, kar med strankama ni sporno. Novo pravico je tako priznalo z naslednjim dnem po pravnomočnosti, torej z 9. 5. 2014.