razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - nepremičnina kot predmet darila - odpadel nagib - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - nastanek nove nepremičnine zaradi investicij - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni informativni dokazi - pavšalne pritožbene navedbe - običajno darilo - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - vrednost darila - nesorazmerno veliko premoženje
V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZZZDR se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, po razvezi zunajzakonske zveze vrniti v stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 112.. KZ-1 člen 251, 257.. ZOFVI člen 49.. ZJU člen 4, 4/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - sindikalni zaupnik - sodna razveza - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Glede na to, da tožnik ni huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da je torej v smislu določbe 112. člena ZDR-1 ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sindikalna organizacija pa pred podajo izredne odpovedi ni podala soglasja, da se tožniku pogodba o zaposlitvi odpove, so podani pogoji za reintegracijo tožnika k toženi stranki. Le če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal nezakonito, odpoved pa bi bila nezakonita zaradi t.i. "postopkovnih napak", ko bi sicer bil podan odpovedni razlog razlog iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa bi bila odpoved nezakonita zaradi tega, ker bi bila npr. izdana prepozno, po poteku objektivnega oziroma subjektivnega roka iz 109. člena ZDR-1, brez zagovora oziroma iz drugih "postopkovnih napak", bi bilo v takem primeru utemeljeno stališče, da je treba tehtati interese obeh pogodbenih strank ter presoditi, ali je nadaljevanje delovnega razmerja v smislu določbe 118. člena ZDR-1 (še) mogoče. V nasprotnem primeru, ko pa sindikalni zaupnik ni kršil pogodbenih obveznosti, bi sodna razveza pogodbe o zaposlitvi pomenila obid zakona.
Za nedobrovernega posestnika velja tisti, kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, ki torej uporablja določeno stvar brez pravne podlage.
sklenitev gradbene pogodbe - izjava o sprejemu ponudbe - vabilo k sklenitvi pogodbe
Dopis tožene stranke z dne 3. 9. 2008 ne predstavlja sklenitve gradbene pogodbe. Da sama izbira tožnika še ne predstavlja sklenitve pogodbe, izhaja že iz same vsebine dopisa, iz katere jasno izhaja, da bodo za podpis pogodbe potrebne dodatne aktivnosti, te pa do podpisa pogodbe niso pripeljale, kar je za odločitev v tej zadevi bistvenega pomena. Stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na navedeni sodni praksi, da odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ne predstavlja sprejema ponudbe in posledično sklenitve pogodbe, ampak zgolj vabilo izdanemu ponudniku k sklenitvi pogodbe, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020039
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov. Prav tako v tej fazi postopka še ni mogoče sklepati, da gre res za prikrito diskriminacijo sindikalnega zaupnika in le za navidezno odpoved iz krivdnega razloga (zaradi manjših kršitev) oziroma za zlorabo tega inštituta z namenom, da se delodajalec tožnika - sindikalnega zaupnika čim prej znebi. Zato je zaključek, da terjatev ni verjetno izkazana, pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi kršil pogodbo o zaposlitvi s svojim neprimernim obnašanjem oziroma neprimerno komunikacijo do sodelavca, takšno ravnanje pa ni v skladu z zakonom in pogodbo, zato kot sindikalni zaupnik ne uživa imunitete pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1.
Toženi stranki je bila odvzeta možnost obravnavanja, ker ji ni bila vročena vloga tožeče stranke, s katero se je sodišče prve stopnje seznanilo, njeno vsebino povzelo v sodbi in odločitev argumentiralo z razlogi, vsebovanimi v tej vlogi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00017961
KZ člen 38, 38/5.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - podaljšanje roka za plačilo
Pritožba, ki meni, da ni jasno od kdaj začne teči dveletni rok za plačilo denarne kazni, ni utemeljena, saj je z napadeno sodbo bilo jasno določeno, da rok dveh let za plačilo denarne kazni začne teči po prejemu plačilnega naloga, katerega pa je obsojeni prejel dne 28. 9. 2016, kot to izhaja iz podatkov kazenskega spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020035
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1. SPZ člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 29.
vmesna sodba - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - vzpostavitev etažne lastnine - prenos hipoteke - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - skrbnost zastavnega upnika - prenehanje hipoteke
Vprašanje, kdaj se je oziroma kdaj bi se tožnica lahko seznanila z napačnim sodnim sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, za presojo o začetku teka zastaralnega roka v tej zadevi ni odločilno. V tej zadevi je do nastanka škode prišlo šele, ko dolžnik svoje obveznosti iz kreditne pogodbe ob njeni zapadlosti ni izpolnil. Šele takrat je tožnica prišla v situacijo, da se je njeno premoženje zmanjšalo za vrednost terjatve, ki je, zaradi napake zemljiškoknjižnega sodišča pri vzpostavitvi etažne lastnine, ni dobila poplačane iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker se škode ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane, je jasno, da tudi subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ ni mogel začeti teči pred zapadlostjo terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00018927
URS člen 35. ZPP člen 8.
odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica svojcev do pietete pokojnika - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševna celovitost - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebno sfero - pravno varstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - elementi civilnega delikta - protipravnost ravnanja
Vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni posega v pravno varovano sfero posameznika. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da pravo daje pravno varstvo.
Tožnik ni ponudil trditev in dokazov, da bi morala tožena stranka pri preložitvi pokojnika v krsto ravnati drugače, kot je to storila. Sodišče verjame, da je bilo zanihanje glave pokojnika za tožnika travmatična izkušnja, vendar se je tožnik sam odločil, da bo prisostvoval premestitvi pokojnega očeta v krsto. Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer neprimerno, da tožena stranka izroča kuverte svojcem pokojnega tik pred pogrebom, vendar pa navedeno nima za posledico takšne prizadetosti pritožnika, ki bi opravičevala prisojo denarne odškodnine.
Na podlagi podatkov o plačah, ki jih je tožnik prejel upoštevajoč tudi zadolžnice, je bila njegova pokojninska osnova oblikovana skladno z 39. in 42. členom ZPIZ-1, upoštevani so bili vsi zneski plač, pravilno je bila dodana povprečna stopnja davkov in prispevkov, 15-letno najugodnejše povprečje plač glede na leto upokojitve in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo upoštevano 82 % za odmero pokojnine. Na podlagi tako ugotovljenih podatkih, je pokojnina tožnika pravilno izračunana v sporni višini.
Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.
Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V pritožbenem postopku ni izpodbijano, da ima toženec poleg nepremičnin, s katerimi zaradi izdane začasne odredbe ne sme razpolagati in ležijo v katastrski občini X, v solasti še druge nepremičnine, katerih vrednost se po ugotovitvah sodišča prve stopnje giba med 300 in 4000 EUR. Ovir, da bi sredstva za plačilo takse pridobil s prodajo svojega deleža na teh nepremičninah, zato ni.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva o veljavnosti oporoke - pravica do dediščine - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - volja zapustnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankami obstoji spor glede pristnosti in pravne veljavnosti oporoke, od katerega je odvisna pravica do dediščine, zato je zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.
Za zakonito dedinjo je sporen zapis oporoke. Zatrjuje, da dedič po oporoki ni določljiv in še manj določen. Hkrati zatrjuje, da zapustnica ne bi po svoji volji zapisala takšne oporoke, ker ima B. A. tudi hči D. A. iz prvega zakona. Že iz teh navedb je razvidno, da gre za vprašanje zapustničine volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje. Zapuščinsko sodišče za pritožnico spornega zapisa ne sme razlagati samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018491
ZPP člen 140, 141, 142, 277, 318. SZ-1 člen 111. SPZ člen 92.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - fikcija vročitve - pravilna vročitev tožbe - afirmativna litiskontestacija - izpraznitev in izročitev stanovanja
Toženec dokazov, ki bi s stopnjo verjetnosti lahko potrdili njegovo tezo o odtujitvi obvestila in tožbe iz njegovega zaklenjenega in nepoškodovanega poštnega predalčnika, ni predlagal, zato pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena. Glede na zatrjevanje toženca, da pošto redno dviguje, je tudi izkustveno malo verjetno, da bi tretja oseba po vložitvi tožbe tožnika na sodišče pred toženčevim predalčnikom vsak dan čakala, da poštar v toženčev hišni predalčnik vrže obvestilo o sodnem pisanju in kasneje še tožbo.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zakonskih pogojev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost
Tožnik in mati tožencev sta živela v zunajzakonski skupnosti do njene smrti, njuno razmerje je izpolnjevalo vse potrebne elemente za obstoj takšne skupnosti, zato ima tožnik dedno pravico po zapustnici.
pravica do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev
Kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, je tako obsežna, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti oziroma jo bo bistveno hitreje, lažje ter z manj stroški (načelo ekonomičnosti) odpravilo sodišče prve stopnje samo. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da pritožbena obravnava ni namenjena izvajanju oziroma ponavljanju celotnega dokaznega postopka v zvezi s pravočasno podanimi trditvami, ki so celo podkrepljene z vrsto dokazov, ki jih sodišče prve stopnje izvede, potem pa se v sodbi (brez razloga oziroma pojasnila za svoje ravnanje) ne opredeli, in to do več sklopov pravno odločilnih dejstev in izvedenih dokazov. Določbe prvega odstavka 354. člena ZPP ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na višje sodišče, saj je temeljna funkcija višjega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Tožnik je svojemu sodelavcu z grožnjo, kričanjem in žaljivkami izrekel besede "mrš, đubre jedno, gnoj, jebemti vse mrtve, jebem ti mater …". Nato je še agresivno stopil k sodelavcu in mu na ta način dodatno zagrozil. Ta se je zato zbal, da bo tožnik z njim fizično obračunal in se tudi zbal za svojo varnost. Tožnik naj bi z agresivnim ravnanjem in žaljivkami nadaljeval tudi zoper vodjo proizvodnje. Tožnik je v navedenem odnosu uporabil neprimerno in nedopustno komunikacijo, ki je za toženko predstavljalo moralno škodovanje, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno na delovnem mestu in v delovnem okolju, kjer je delalo več delavcev. S tem je izpolnil vse znake kršitve 37. člena ZDR-1. Ni nepomembno, ali je zaradi tožnikovega ravnanja toženka (poleg moralne) utrpela tudi materialno škodo.
Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 mora biti za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi poleg odpovednega razloga podan še dodaten pogoj, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Navedeni pogoj pomeni, da mora biti narava kršitve delavca takšna, da opravičuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja (z vročitvijo izredne odpovedi).