davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - normirani stroški - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom - starševsko varstvo - samostojni podjetnik - samozaposleni
Zavezanci, ki opravljajo samostojno dejavnost in na podlagi pravil o starševskem varstvu delajo s skrajšanim delovnim časom, so v bistveno enakem položaju kot ostali samostojni podjetniki posamezniki. Namen sistema normiranih odhodkov je namreč v zagotavljanju poenostavljenega poslovanja, ki davčnemu zavezancu omogoča tudi preglednost nad prihodnjo davčno obveznostjo. Iz namenske razlage upoštevnih zakonskih določb tako ne izhaja, da zakonskega pogoja, da je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja PIZ, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, ne izpolnjuje oseba, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva ali npr. zaradi porodniškega dopusta.
Začasno zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti velja, dokler davčna obveznost ni izpolnjena oziroma dokler ne ugasne oziroma ne more več nastati. To pomeni, da začasni sklep o zavarovanju velja določen čas. V obravnavanem primeru je veljal do plačila davčne obveznosti, tj. do 7. 9. 2023. Ker so bile zavarovane davčne obveznosti v celoti izpolnjene, sta izpodbijana sklepa prenehala veljati, s tem pa so tudi prenehali njuni pravni učinki na pravni položaj tožeče stranke, saj neveljavna sklepa ne posegata več v njene pravice oziroma pravne koristi.
UNJSPF ni sklad, ki bi gradil na medgeneracijski solidarnosti, temveč gre za financiranje rente iz naslova premoženja sklada. Sklad namreč investira premoženje, pokojnine pa financira iz oplajanja njegovega premoženja in jih izplačuje v obliki rentnega izplačila. Vplačevanje prispevkov s strani delodajalca in zavarovanca v sklad UNJSPF tudi ni obvezno. Dejstvo, da začasni delavci OZN nimajo pravice do izplačil iz tega sklada, prav tako tudi ne delavci, ki so zaposleni za kratko obdobje, pa še dodatno potrjuje pravilnost tožnikovega stališča, da ne gre za obvezno zavarovanje. Ker pokojnina OZN ne vključuje socialnega zavarovanja (zdravstvene storitve, nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo), ampak pokriva le starost, smrt in invalidnost, vsak udeleženec pa lahko ob odhodu iz OZN dvigne vsa privarčevana lastna sredstva in z njimi prosto razpolaga, saj namen sklada UNJSPF ni nuditi osnovne socialne varnosti, po presoji sodišča tožnikovega dohodka ni mogoče šteti za pokojnino, temveč za pokojninsko rento.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/5. ZSZ člen 58, 58/3, 60.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - izkoriščanje mineralnih snovi - nadomestilo za izkoriščanje kamnoloma - kamnolom
Zgolj dejstvo, da na posameznem zemljišču, ki je po lokacijskem načrtu namenjeno površinskemu izkoriščanju mineralnih surovin, ni zagotovljena komunalna oskrba oziroma možnost komunalne oskrbe (v navedenem obsegu), samo po sebi torej ni razlog za nedopustnost odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, če je v posameznem primeru ugotovljeno, da se nadomestilo odmerja za zemljišče, pri katerem gre za eno od treh alternativno določenih situacij, naštetih v točkah od 1 do 3 petega odstavka 218.b člena ZGO-1.
V kolikor je v posameznem primeru ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 218. čl. ZGO-1, se zemljišče, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin, lahko šteje za nezazidano stavbno zemljišče, kar pomeni, da se lahko zanj odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - prodajna pogodba - povezane osebe - zloraba davčnih predpisov - izogibanje plačilu davka
Po presoji sodišča gre tako za enakovrsten primer kot v zadevi X Ips 26/2018. Ni namreč treba, da bi bil edini cilj opisane sheme, neupravičena pridobitev davčne ugodnosti, oz., povedano drugače, lahko obstajajo tudi drugi, nedavčni cilji, ki pa niso bistveni.4 Ravno na takšen način pa tudi v obravnavanem primeru lahko razumno sklenemo, da tožnik ni dokazal takšnih drugih, ekonomskih ciljev obravnavane transakcije. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe holdinška struktura ni zaživela in C. sploh ne deluje kot obvladujoča holding družba, tožnik pa tozadevno v tožbi le ponavlja navedbe, ki jih je podal že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in so bile v izpodbijani odločbi že argumentirano zavrnjene.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Za odločanje o zakonitosti izpodbijanega sklepa je relevantno dejansko in pravno stanje, kakršno je obstajalo ob njegovi izdaji. Okoliščin, ki so nastale po njegovi izdaji, pri odločanju o pritožbi ni bilo mogoče upoštevati.
Določba 100. člena ZDoh-2 je glede vprašanja, v katerih primerih je mogoče priznati odlog ugotavljanja davčne obveznosti, tudi jasna in določna in sicer gre za primere odsvojitve na podlagi darilne pogodbe ali neodplačen izročilne pogodbe zavezančevemu zakoncu ali otroku. Gre za taksativno določeno pravico, ki jo tudi po presoji sodišča ni mogoče širiti na drug krog upravičencev. Glede na povedano sodišče tudi ne sledi stališču tožbe, da je dopustno razlagati določbo 100. člena ZDoh-2 na način, da se lahko uveljavi odlog tudi v primeru, ko gre za dvojno podaritev kapitala, ki se izvede v enem koraku, in sicer direktno z zavezanca otrokovemu zakoncu (tožnikovem zetu).
Postopek izterjave v tujini izrečene upravne sankcije se po ZČmIS začne na podlagi prošnje, ki jo tuji organ države prosilke pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, ki po seznanitvi kršitelja pri pristojnem davčnem organu (FURS) predlaga začetek izvršbe.
Sklep o davčni izvršbi tožnik nasprotuje tudi zato, ker meni, da izvršba ni dovoljena, ker mu odločba, ki se izvršuje, ni bila vročena. Podatek o tem kdaj, če sploh, oz. na kakšen način, je bila navedena odločba tožniku vročena, iz prošnje avstrijskih organov za izterjavo naložene globe ne izhaja. Datum in način vročitve odločbe, ki se izvršuje, je dolžan organ države prosilke jasno in nedvoumno navesti v prošnji za izterjavo. Ker tega avstrijski organ ni storil, je prošnja nepopolna, kar pomeni, da pogoji za izvršbo niso izpolnjeni in da pri izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi pravila, predpisana za obravnavo prošenj za izvršitev v tujini izdanih odločb, niso bila pravilno uporabljena.
Pri navedbi osebe dolžnika kot s.p. v sklepu o izvršbi ni šlo za tehnično napako, temveč za izrecno izraženo voljo tako predlagateljice kot organa, da v sklepu o izvršbi kot dolžnika navede tožnika kot s.p., kar je v nadaljevanju postopka kot napako v izjavi volje potem s sklepom o popravi toženka nepravilno popravila.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - simuliran pravni posel
V obravnavani zadevi je potrebno opredeliti prikrit pravni posel oz. ugotoviti pravo ekonomsko vsebino posla. Glede na navedeno davčna organa pravno relevantnih okoliščin v zvezi s prikritim pravnim poslom sploh nista ugotavljala. Čeprav ni sporno, da je delovanje tožniku omogočilo prejem finančnih sredstev, pa brez pravne kvalifikacije podlage za obdavčenje, zgolj z ugotovitvijo nastale ekonomske koristi s prejemom dohodka, obdavčenje z dohodnino ni mogoče. Šele ob ugotovitvi, kateri pravni posel je tožnik opravil, bi bila mogoča presoja, ali je mogoče dohodek, prejet na njegovi podlagi, obdavčiti kot dohodek v zvezi z opravljanjem dela ali kot dohodek iz kapitala.
davčna izvršba - zaslišanje - pošten postopek - skrajšani postopek
V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
Ni spora o tem, da si je tožnik v obravnavani izročilni pogodbi v zameno za prenos nepremičnin izgovoril pravico do nasprotnih dajatev oziroma izpolnitev. To pa pomeni, da izročitev po določbah davčnega zakona, ki je podlaga za odločanje v konkretnem primeru, ni neodplačna in da tožnik s svojimi trditvami o zgolj pridržanih upravičenjih ne more biti uspešen.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodka iz kapitala - davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - davčno priznani odhodki - delo v tujini - povračilo stroškov - službeno potovanje - napoteni delavec - prispevki za socialno varnost - posojila - tožbena novota - stroški v zvezi z delom
Razlogovanje tožnika v zvezi z obračunom prispevkov za socialno varnost in davčnega odtegljaja za leto 2018 iz naslova neupravičeno izplačanih povračil stroškov in detašmaja, ker da davčni organ zanemarja dejstvo, da so delavci, kljub temu, da niso bili zavarovani na podlagi 002, delali v tujini, kar po stališču tožbe pomeni, da so delavcem v tem primeru, kolikor jim ni priznan detašma, pripadale dnevnice ter povračila stroškov prevoza na službeni poti, ni utemeljeno. Ti delavci niso bili na službeni poti, ampak so opravljali delo po pogodbah o zaposlitvi. Službena pot pa je le tista pot, ki ne predstavlja rednega opravljanja dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi, zato tudi povračila stroškov službenih poti tožnikovim zaposlenim v tem primeru ne pripadajo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova
Glede na zakonsko ureditev, za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega sklepa o davčni izvršbi ni pomembna okoliščina, da je bil izvršilni naslov pozneje pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, kot tudi ne druge za izvršbo relevantne, a po izdaji sklepa o davčni izvršbi, nastale okoliščine. Te so namreč upoštevne v okviru instituta ustavitve davčne izvršbe.
ZUP člen 9, 87, 87/1, 87/2. ZRTVS-1 člen 31, 31/4, 31/6.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - vročitev - nepravilna vročitev - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Dolžnost upravnega organa iz šestega odstavka 31. člena ZRTVS-1, da odjemalcu oziroma plačniku električne energije omogoči podajo izjave v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1, je kršena, če upravni organ hkrati ne zagotovi, da se odjemalec oziroma plačnik električne energije dejansko seznani z možnostjo izpodbijanja zakonske domneve imetništva sprejemnika z izjavo.
Pri vprašanju seznanitve stranke s pravno domnevo, v skladu s katero se šteje za zavezanko za plačilo javne dajatve in možnostjo njenega ovrženja, še ne gre za postopek po 40. členu ZRTVS-1. Vročitev je treba opraviti po določbah ZUP.
Kasnejše obvestilo ne nadomešča obveznosti upravnega organa, predpisane v šestem odstavku 31. člena ZRTVS-1, in tudi ne more sanirati morebitne vročitve dopisa (poziva k izjavi) upravnega organa iz navedene določbe.
dohodnina - odmera dohodnine - rezident - dohodek iz delovnega razmerja v tujini
Delodajalce, ki se v Avstriji štejejo za državo, politično enoto, lokalno oblast ali organ lokalne uprave, določa avstrijska nacionalna zakonodaja, od tovrstne opredelitve pa je odvisna pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve glede na določbe Konvencije. Slednje pa mora upoštevati tudi finančni organ pri odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.
ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDDV-1 člen 63. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od drugih dohodkov - odbitek vstopnega DDV - navidezen pravni posel - davčna utaja
Ključna je izjava zakonitega zastopnika družbe B., ki jo je dal v davčnem postopku in iz katere izhaja, da tožnika kot podjetnika ne pozna ter da z njim nikoli ni posloval in tudi sicer ne sodeluje. Omenjeno izjavo nadgrajujejo okoliščine, ki se tičejo domnevno prejetih računov omenjene družbe in pogodb o asignaciji, za katere davčni organ ugotavlja, da so kot listine neverodostojne, ter okoliščine v zvezi s plačili računov, ki niso bila opravljena na poslovni TRR omenjene družbe, temveč so bila opravljena C. C. kot fizični osebi na njegov osebni bančni račun, ne da bi bila po ugotovitvah davčnih organov izkazana njegova povezava z omenjeno družbo. Vse to pa po presoji sodišča pomeni, da tožnik ne izkazuje pravice do odbitka vstopnega DDV po zadevnih računih.
dohodnina - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove - stroški v zvezi z delom - načelo enakega obravnavanja
Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja od delodajalca v Republiki Sloveniji, imajo pravico do izplačila navedenih stroškov že po samem zakonu, ki ureja delovna razmerja, ti stroški pa se nato v skladu s 44. členom ZDoh-2 do višine, ki jo določa vlada, tudi ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. Ker delovnopravna zakonodaja drugih držav, v katerih slovenski rezidenti opravljajo delo na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi s tujimi delodajalci, ni nujno enaka kot slovenska in je lahko povračilo stroškov v zvezi z delom del bruto plače posameznika (kot velja to npr. tudi po avstrijski zakonodaji, po kateri so delavci pod določenimi pogoji upravičeni do pavšalnega povračila stroškov dnevnih prevozov med krajem prebivanja in krajem opravljanja dela v obliki posebne davčne olajšave - t.i. Pendlerpauschale), je zakonodajalec v ZDoh-2 zaradi enake obravnave davčnih zavezancev, ki so slovenski davčni rezidenti, določil, da se povračila stroškov v zvezi z delom (vključno z izplačilom Pendlerpauschala ter morebitnih drugih povračil stroškov v zvezi z delom, ki jih je delavec dobil izplačane od delodajalca v tujini), ne glede na določbo 44. člena ZDoh-2 vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - davčni inšpekcijski nadzor - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove - potni nalog - službena pot - prikrito izplačilo dobička - pavšalne navedbe
Besedilo izpodbijane odločbe jasno pokaže, da je davčni organ prikrita izplačila dobičkov ugotovil na podlagi dokumentov, ki jih je zaradi zasledovanja nižanja davčne osnove predložil sam tožnik. Tožnikovo edino preostalo pojasnilo glede starodobnikov je, da "niso tako dragi", s čimer pa ne izpodbije nosilnega očitka davčnega organa, da je tožnikova družbenica sporne starodobnike odkupila po nižji ceni od tiste, ki jo je zanje plačal tožnik.
Pomanjkljive obrazložitve akta toženka ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora namreč organ navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
V upravnem sporu Upravno sodišče RS ne sme odločati o utemeljenosti naloženih stroškov v kazenskem postopku, saj bi s tem posegalo v pristojnost kazenskega sodišča in hkrati v samo vsebino izvršilnega naslova, ki ga v davčni izvršbi ni več mogoče presojati.