• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    UPRS Delna sodba in sklep I U 1854/2019-56
    12.12.2024
    UP00085665
    ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 71, 71/3. URS člen 2, 155.
    davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - zamudne obresti od neplačanih davkov - sprememba zakona - povratna veljava predpisov - odločba Ustavnega sodišča
    Tožnikov pravni položaj, relevanten za odmero obresti, je bil zaključen z izdajo izpodbijane odločbe, kar pa je že v času, ko se uporablja novela ZDavP-2J, zato že pojmovno z odmero obresti ni moglo priti do posega v pridobljene pravice. V tožnikovi zadevi bi tako lahko šlo zgolj za nepravo retroaktivnost, ki pa se ne presoja po 155. členu Ustave, temveč z vidika načela pravne države in načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Novela ZDavP-2J pa ni posegla v tožnikov zaključen pravni položaj, posegla je zgolj v njegovo pričakovanje, da zakonodajalec ne bo spremenil obrestne mere, po kateri se bodo obrestovale njegove davčne obveznosti oz. v pričakovanje, da če bo do spremembe obresti prišlo, da bo nova obrestna mera veljala šele za čas od spremembe dalje.

    Neodvisno od presoje, ali gre v obravnavani zadevi za pričakovanje ali za pričakovano pravico, sodišče sodi, da obračun višjih obresti za celotno obdobje obrestovanja, čeprav se je obrestna mera zvišala tekom postopka davčnega nadzora in le manjši del obdobja obrestovanja predstavlja čas po zvišanju obrestne mere, ni v nasprotju z načelom pravne varnosti po 2. členu Ustave. Načelo zaupanja v pravo zagotavlja varstvo pridobljenih pravic zoper zakonske posege za naprej. Posamezniku zagotavlja, da država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu.
  • 142.
    UPRS Sodba I U 1290/2021-9
    11.12.2024
    UP00084016
    ZDoh-2 člen 100. ZDavP-2 člen 331, 331/2.
    odlog ugotavljanja davčne obveznosti - podaritev kapitala - zakonec - vloga - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge - prekluzivni rok
    Do odloga ugotavljanja davčne obveznosti pride torej zgolj pod pogojem, da davčni zavezanec opcijo odloga izbere in svojo izbiro priglasi davčnemu organ po pravilnih davčnega postopka in v predpisanem roku, davčni organ pa v davčnem postopku z odločbo ugotovi izpolnjenost pogojev in s tem prizna pravico do odloga. Že iz jezikovne razlage prvega do četrtega odstavka 331. člena ZDavP-2, izhaja, da gre za dva ločena in alternativna postopka. Davčni zavezanec torej vloži davčno napoved ali vlogo za odlog ugotavljanja davčne obveznosti, vse v predpisanem roku.

    Ker gre pri odločanju o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti za samostojen postopek, je tudi rok za vložitev vloge za uveljavljanje odloga samostojen.
  • 143.
    UPRS Sodba I U 1489/2021-22
    11.12.2024
    UP00084375
    ZDDPO-2 člen 16.
    davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - transferne cene - povezane družbe - Vodila (Smernice) OECD
    Sodišče pritrjuje stališču toženke, da plačilo, ki ga je za opravljene storitve prejela tožnica, ne odraža njenega vpliva na doseženo prodajo, kar ni skladno z neodvisnim tržnim načelom. Zato je davčni organ skladno s Smernicami OECD pristopil k ugotavljanju obstoja trženjskega nepredmetnega osnovnega sredstva, kar je prepričljivo utemeljil z upoštevanjem funkcij in prevzetimi tveganji, ki jih je v letu 2014 opravljala oziroma nosila tožnica.

    Davčni organ je torej s tem, ko je tožnico utemeljeno pozval k predložitvi primerljivih podatkov, dokazno breme prenesel nanjo. V takšni procesni situaciji je na tožnici, da ob nasprotovanju podatkom in izbranemu načinu oziroma ključu porazdelitve predlaga drugačen način/metodo prilagoditve in zanj predloži verodostojne podatke.
  • 144.
    UPRS Delna sodba in sklep I U 62/2019-82
    4.12.2024
    UP00083933
    ZPP člen 154, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 14, 71, 71/1.
    davek na darila in dediščine - darilo - obračun obresti - nadaljevanje postopka - povratna veljava predpisov - odločba Ustavnega sodišča - zahteva za oceno ustavnosti - stroški postopka
    Sodišče ugotavlja, da je bil tožničin pravni položaj, relevanten za odmero obresti, zaključen z izdajo izpodbijane odločbe, kar pa je že v času veljavnosti novele ZDavP-2J, zato že pojmovno z odmero obresti ni moglo priti do posega v pridobljene pravice.

    Neodvisno od presoje, ali gre v obravnavani zadevi za pričakovanje ali za pričakovano pravico, sodišče sodi, da obračun višjih obresti za celotno obdobje obrestovanja, čeprav se je obrestna mera zvišala tekom postopka davčnega nadzora in le manjši del obdobja obrestovanja predstavlja čas po zvišanju obrestne mere, ni v nasprotju z načelom pravne varnosti po 2. členu Ustave. Zato sodišče ugotavlja, da zvišanje obrestne mere za celotno obdobje obrestovanja, četudi se del tega obdobja nanaša na čas pred zvišanjem, ni tak poseg v pričakovanje zavezanca za davek, da bi le ta lahko utemeljeno pričakoval, da se ne bo zgodil. Takšna razlaga je skladna tudi z dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča.
  • 145.
    UPRS Sklep in sodba I U 25/2021-23
    3.12.2024
    UP00087693
    ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 71, 71/1, 71/3.
    davek od dohodka iz kapitala - obresti - obračun obresti - javna korist - odločitev ustavnega sodišča - obrestna mera
    S spremembo ZDavP-2 z novelo ZDavP-2J je predlagatelj zakona predlagal sistemsko prenovitev zaračunavanja obresti, ki bremenijo zavezanca tako, da se obrestna mera obračuna glede na fazo, v kateri pride do neizpolnjevanja obveznosti. Spremembe, ki jih je uvedla novela ZDavP-2J, je narekovala javna korist, ki je v pravilnem, pravočasnem in učinkovitem pobiranju davkov, s katerimi se zadovoljujejo javne potrebe. Ni razlogov za bistveno drugačno višino obresti iz noveliranega 95. člena ZDavP-2 v primerjavi z višino zamudnih obresti, ki silijo dolžnika k pravočasni izpolnitvi obveznosti in s tem zagotavljajo plačilno disciplino
  • 146.
    UPRS Sodba I U 420/2022-10
    2.12.2024
    UP00085236
    ZDoh-2 člen 100, 100/1, 100/2, 100/2-1, 100/3. ZDavP-2 člen 326, 326/3, 326/5, 331, 331/1, 331/2, 331/3, 331/4.
    dohodnina - davek od dobička iz kapitala - podaritev kapitala - neodplačna odsvojitev - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - vložitev napovedi za odmero dohodnine - rok za priglasitev - prepozna vloga - zavrženje vloge
    Do odloga ugotavljanja davčne obveznosti pride zgolj pod pogojem, da davčni zavezanec opcijo odloga izbere in svojo izbiro priglasi davčnemu organ po pravilnih davčnega postopka in v predpisanem roku, davčni organ pa v davčnem postopku z odločbo ugotovi izpolnjenost pogojev in s tem prizna pravico do odloga. Že iz jezikovne razlage prvega do četrtega odstavka 331. člena ZDavP-2, enako pa tudi iz prej navedene sodbe Vrhovnega sodišča, izhaja, da gre za dva ločena in alternativna postopka. Davčni zavezanec torej vloži davčno napoved ali vlogo za odlog ugotavljanja davčne obveznosti, vse v predpisanem roku.

    Glede na povedano ni moč slediti stališču tožnika, da gre pri postopku odločanja po vloženi davčni napovedi in o odlogu za enoten postopek in je zato odlog mogoče uveljavljati ves čas postopka, dokler ni izdana odmerna odločba. Tožnikove vloge za uveljavljanje odloga namreč ni moč šteti kot dopolnitve davčne napovedi, pač pa gre za dve ločeni zadevi oz. vlogi. Dejstvo, da je tožnik (naknadno) vložil vlogo za odlog, bi bilo smiselno mogoče šteti kvečjemu za umik davčne napovedi in uveljavljanje davčne ugodnosti, to je odloga, kar pa bi moral tožnik storiti do 28. februarja 2017. In čim gre pri odločanju o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti za samostojen postopek, je tudi rok za vložitev vloge za uveljavljanje odloga samostojen. Tožnik tako tudi nima prav, da se z vložitvijo davčne napovedi prekinejo vsi prekluzivni roki in ne tečejo tudi tisti, ki so vezani na davčne ugodnosti, olajšave in oprostitve. Ker je v obravnavani zadevi tožnik vlogo za uveljavljaje odloga ugotavljanja davčne obveznosti vložil po 28. 2. 2017, jo je davčni organ pravilno zavrgel kot prepozno.
  • 147.
    UPRS Delna sodba in sklep I U 255/2019-25
    2.12.2024
    UP00087692
    ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 71, 71/1, 71/3.
    davek od dohodka iz kapitala - obračun obresti - obrestna mera - javna korist - odločitev ustavnega sodišča
    Ukrep obrestovanja davčnih obveznosti, ki bi jih zavezanec za davek moral napovedati v zakonsko določenem roku, pa jih ni in mu zato davek še ni bil odmerjen, je ukrep v smeri spodbujanja prostovoljnega plačevanja davkov, utemeljen z namenom pravilnega, pravočasnega in učinkovitega pobiranja davkov. Temeljni namen obresti je na eni strani ohranjanje vrednosti zapadlih davčnih terjatev, na drugi strani pa zagotavljanje davčne pravičnosti v smislu, da nihče ne obdrži koristi, ki jo ima od nepravočasnega plačila davčne obveznosti. Ob tem pa je njihov namen tudi v tem, da spodbujajo zavezance k čimprejšnji izpolnitvi zapadlih davčnih obveznosti, kar je nedvomno ustavno dopusten cilj. Če naj imajo torej obresti tudi spodbujevalen namen, morajo biti nujno višje od obresti, ki zagotavljajo zgolj revalorizacijo. Ustavno sodišče zakonodajalcu glede sprejemanja ukrepov z vidika teh ciljev daje široko polje proste presoje.
  • 148.
    UPRS Sodba in sklep I U 1377/2020-13
    29.11.2024
    UP00085623
    ZDavP-2 člen 95. URS člen 2, 33, 155.
    davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - zamudne obresti od neplačanih davkov - sprememba zakona - odločba Ustavnega sodišča
    Novela ZDavP-2J ni posegla v tožnikov zaključen pravni položaj, posegla je kvečjemu v njegovo pričakovanje, da zakonodajalec ne bo spremenil obrestne mere, po kateri se bodo obrestovale njegove davčne obveznosti v povezavi z nenapovedanimi obdavčljivimi dogodki oziroma v pričakovanje, da, če bo do spremembe obresti prišlo, bo nova obrestna mera veljala šele za čas od spremembe dalje. Neodvisno od presoje, ali gre v obravnavani zadevi za pričakovanje ali za pričakovano pravico, sodišče sodi, da obračun višjih obresti za obdobje obrestovanja pred zvišanjem, ni v nasprotju z načelom pravne varnosti po 2. členu Ustave. Načelo zaupanja v pravo zagotavlja varstvo pridobljenih pravic zoper zakonske posege za naprej. Posamezniku zagotavlja, da država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu.
  • 149.
    UPRS Sodba IV U 39/2022-13
    29.11.2024
    UP00083535
    ZDavP-2 člen 125, 126.
    davčna izvršba - zastaranje - prisilna izterjava davčnega dolga - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja
    Ni nastopilo relativno zastaranje, za katerega je določen 5 letni zastaralni rok, saj so tek zastaranja pravice do izterjave pretrgala uradna dejanja davčnega organa z namenom izvršbe, o katerih je bil tožnik obveščen.

    Najstarejša obveznost, ki bremeni tožnika v tej točki izreka, je izvršljiva 16. 6. 2011, izpodbijani sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan 24. 5. 2021, torej pred iztekom 10 let v zvezi z zastaranjem pravice do izterjave po sedmem odstavku 126. člena ZDavP-2.
  • 150.
    UPRS Sodba I U 248/2021-57
    29.11.2024
    UP00083934
    ZDoh-2 člen 83, 84.
    dohodnina - obresti na denarne depozite - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - davčni rezident - dohodnina od dohodka iz kapitala
    Tožnik je v postopku ves čas zatrjeval, da je imel sklenjeno zgolj eno od teh osmih pogodb, in sicer pogodbo, s katero je za obdobje od 5. 5. 2014 do 6. 11. 2014 vezal znesek 662.938,37 EUR, za kar naj bi, po njegovih trditvah, prejel znesek 12.980,76 EUR. Sodišče pa ugotavlja, da tožnik ni predložil nobenega dokazila, s katerim bi dokazoval svojo trditev, da v letu 2014 na transakcijske račune, ki jih je imel odprte, ni prejel nakazil zneskov, kot izhajajo iz izpiskov A. 1 - 9 za leto 2014, medtem ko je prvostopenjski organ ta dokazila pridobil, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, toženka pa jih je v tem upravnem sporu tudi predložila sodišču.

    Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se tožnik za namene Konvencije šteje za davčnega rezidenta Slovenije, ima Slovenija po prvem odstavku 11. člena Konvencije pravico, da obdavči ta dohodek. Obdavčitev obresti, ki jih prejmejo fizične osebe, ureja ZDoh-2, ki pa ne določa davčne oprostitve za tožnikov primer, torej za obresti, ki izvirajo iz premoženja, ki je bilo ustvarjeno z opravljanjem službe diplomata.
  • 151.
    UPRS Sodba I U 615/2022-23
    28.11.2024
    UP00084367
    ZDoh-2 člen 99.
    davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna cena
    V obravnavani zadevi je tožnik kapital pridobil na podlagi odplačne pogodbe z mamo in pogodbeno dogovorjeni znesek kupnine, četudi je bil nižji od tržne vrednosti kapitala, je bil njegov vložek v pridobljeni kapital.

    Korekcija vrednosti kapitala ob odsvojitvi na njeno tržno vrednost, kadar je pogodbeno določena vrednost nižja, pa je ureditev, ki sledi ureditvi, da se z davkom od dobička od odsvojitve kapitala obdavčuje tudi neodplačna odsvojitev kapitala (darilo), pri kateri po naravi stvari ne pride do realnega povečanja premoženja darovalca.
  • 152.
    UPRS Sodba IV U 73/2022-19
    28.11.2024
    UP00083757
    ZDO člen 156, 162.
    davek od premoženja - oprostitev plačila davka - zmotna uporaba materialnega prava

    Sodišče pritrjuje stališču tožnika, da iz zakonskega besedila 162. člena ZDO ne izhaja, da bi bil pogoj za začasno davčno oprostitev plačila davka od premoženja za prve lastnike novih stanovanjskih hiš oz. stanovanj in garaž, za 10 let (kar zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu) prijavljeno stalno prebivališče niti dejansko bivanje prvega lastnika v zadevni nepremičnini, za katero se uveljavlja začasna oprostitev navedenega plačila davka. Oprostitev je uvedena kot osebna oprostitev in se zato prizna le prvim lastnikom, ne pa nasploh novim lastnikom, ki niso prvi lastniki.

  • 153.
    UPRS Sodba I U 1704/2021-38
    27.11.2024
    UP00087694
    ZDDV-1 člen 46, 82. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
    davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - račun
    Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tožnik ni posredoval vseh zahtevanih CMR listin, da je v posameznih primerih sestavil za isto dobavo blaga in isti prevoz različni CMR, da CMR ne izkazujejo dejanskih prevoznih poti - nakladališče na naslovu ..., izpisano na vseh CMR, ni odhodni kraj, da CMR ne izkazujejo podatkov o namembnem kraju, da s hrvaškimi družbami ni sklenil pisnih pogodb in da niso razvidne medsebojne obveznosti iz Incoterms klavzul, ki bi morale biti označene na CMR, da ni razviden dogovor glede paritete dobav blaga, kje se bo blago prevzemalo, kdo bo plačal prevozne stroške, stroške nalaganja in razlaganja blaga, zavarovanje blaga med transportom, da CMR ne omogočajo preveritve, da je bilo blago dejansko odpeljano v drugo državo članico in da je kupec iz druge države članice to blago prejel.
  • 154.
    UPRS Sklep in sodba I U 1062/2019-19
    27.11.2024
    UP00082385
    ZDavP-2J člen 25. ZDavP-2 člen 95.
    obrestna mera - višina obresti - datum začetka teka obresti

    Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 96/24 z dne 15. 11. 2024 odločilo, da 25. člen ZDavP-2J, s katerim je bila spremenjena določba 95. člena ZDavP-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 dalje, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

  • 155.
    UPRS Sodba II U 420/2022-13
    27.11.2024
    UP00085164
    ZDavP-2 člen 114.
    davčna izvršba - dolg - pokojnina - plačilo dolga
    Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na to, da mu organ ni dovolil, da dolg poravna, tožnik lahko kadarkoli poravna svoj dolg.
  • 156.
    UPRS Sodba I U 1650/2022-12
    26.11.2024
    UP00084379
    ZDMV-1 člen 5, 5/1.
    davek na motorna vozila - nastanek davčne obveznosti - davčna oprostitev - odmera davka
    Vsi zakonski pogoji za nastanek davčne obveznosti so v obravnavani zadevi izpolnjeni. Glede na to, da je bilo vozilo v letu 2016 pripeljano in registrirano v Sloveniji zgolj začasno in posledično ni bilo obdavčeno z davkom na motorna vozila, se za namene odmere tega davka tožničina pridobitev oziroma registracija v letu 2021 šteje za prvo registracijo v smislu zgoraj citiranega 4. člena ZDMV-1.
  • 157.
    UPRS Sodba I U 876/2022-18
    25.11.2024
    UP00083935
    ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2. SZ-1 člen 4, 4/1, 7, 7/1. SPZ člen 105, 105/1. URS člen 14.
    dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna oprostitev - stalno prebivališče - pogoji za davčno oprostitev - etažna lastnina - načelo davčne pravičnosti
    Po prvem odstavku 105. člena SPZ je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. S pogodbama z dne 17. 12. 2020 tako tožnica v stvarnopravnem pomenu stvari ni odsvojila stanovanjske hiše dvema kupcema, temveč je odsvojila dve stanovanji s pripadajočim zemljiščem. Oprostitev bi ji bila priznana (kot je pravilno navajala toženka na obravnavi), če bi tožnica prodala stanovanjsko hišo (enemu ali več kupcem, kjer bi imela stalno prebivališče), torej eno nepremičnino. Ker pa je stanovanjska hiša etažirana, je tožnica prodala dve stanovanji (oziroma eno stanovanje in 9/20 drugega stanovanja) v stanovanjski hiši, kar v pravnem smislu predstavlja dve stvari oziroma dve nepremičnini.

    Oprostitev plačila dohodnine za stanovanjsko hišo z dvema stanovanjema je namreč določena za primer, ko se kot kapital odsvaja stanovanjska hiša in ne dve stanovanji v stanovanjski hiši s pripadajočim skupnim zemljiščem, kot je to pravilno izpostavljala toženka na glavni obravnavi.
  • 158.
    UPRS Sodba II U 156/2022-40
    25.11.2024
    UP00083444
    ZUP člen 96a.
    vročanje - fikcija vročitve - naslov za vročanje - dejansko prebivališče - samostojni podjetnik - fizična oseba
    V sklepu o davčni izvršbi je kot dolžnica nesporno navedena le tožnica kot fizična oseba, zato je pri ugotavljanju pravega naslova za vročanje po presoji sodišča nepomembno, kje je imela tožnica v času vročanja registrirano dejavnost.

    Dejansko prebivališče namreč temelji na tesnejših in trajnejših povezavah posameznika z določenim krajem oziroma naslovom. Ker je dejansko prebivališče logično tudi središče posameznikovih interesov in aktivnosti, lahko ta na naslovu dejanskega prebivališča utemeljeno pričakuje vročanje pomembnejših dokumentov, zlasti v primerih, ko s posameznim postopkom pred prvo vročitvijo še ni bil seznanjen.

    V nadaljnjem postopku lahko stranka, ko je s prvo vročitvijo z uvedbo postopka po uradni dolžnosti že seznanjena in ji je s tega vidika omogočeno sodelovanje v postopku, ob smiselnem upoštevanju 66. člena in prvega odstavka 96. člena ZUP, sporoči tudi drug naslov za vročanje. S tem stranka prevzame skrb za prevzemanje pošiljk na tem naslovu in sporočitev morebitnih sprememb naslova, hkrati pa prevzame breme zakonskih posledic morebitne opustitve prevzema pošiljk na tem naslovu ali obvestitve organa o spremembi naslova.
  • 159.
    UPRS Sodba II U 52/2023-16
    25.11.2024
    UP00082492
    BDEIDOD člen 18, 18/1. ZDavP-2 člen 73, 73/2, 273, 273/1. ZUP člen 144, 144/1.
    dohodnina - odmera dohodnine - ugovor zastaranja - dvojna obdavčitev - vzdrževan družinski član - davčna olajšava - odbitek v tujini plačanega davka - dohodek iz nemčije - poseben ugotovitveni postopek - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek

    Odbitek tujega davka se prizna na zahtevo davčnega zavezanca, ki jo uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, katerega sestavni del so tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Tožnik tega v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine konkretizirano ni uveljavljal. Četudi bi sodišče štelo, da je takšen ugovor smiselno podal z navedbami, da davek plačuje v Nemčiji, pa za izkaz navedenega ni predložil ustreznih dokazil, ki jih predvideva 273. člen ZDavP-2.

  • 160.
    UPRS Sodba I U 28/2022-11
    25.11.2024
    UP00085624
    ZDPN-2 člen 16, 16/2.
    davek na promet nepremičnin - vračilo davka - nemogoča izpolnitev - razveza pogodbe - vzrok za neizpolnitev - objektivna nezmožnost - zavrnjen zahtevek
    Za vračilo DPN na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-1 je bistven nastop nemožnosti izpolnitve, ne glede na to, ali je nastopila zaradi naravnega ali pravnega vzroka, ravnanja pogodbenih strank ali koga tretjega. Upoštevaje zakonsko besedilo drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je pravno upoštevna le splošna nemožnost izpolnitve, ki nastopi, če pogodbe oziroma pogodbene obveznosti nihče več ne more izpolniti. Pri tem velja, da če je predmet izpolnitve individualno določena stvar, pomeni njeno uničenje nemožnost izpolnitve. Pri izpolnitvi denarne obveznosti zato nemožnost izpolnitve praktično ne pride v poštev. V obravnavanem primeru je do sporazumnega prenehanja prodajnih pogodb prišlo, ker kupec ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti, to je poravnati kupnine, zato do nemožnosti izpolnitve v smislu drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 ne more priti in tožnik do vračila DPN na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 ni upravičen.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>