prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - družbenik in poslovodna oseba - izvzem iz obveznega zavarovanja
Zakon veže obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
Iz odločbe ZPIZ z dne 18. 4. 2019 jasno izhaja, da je bila tožnikova zahteva za stornacijo zavarovanja v času do vključno junija 2013 zavrnjena, in sicer iz razloga, ker je v času, dokler Hrvaška ni postala država članica EU, veljal meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju, ki pa ni reguliral primerov kolizije uporabe predpisov v primeru sočasnega obstoja več pravnih razmerij (v konkretnem primeru družbeništva in poslovodenja v eni državi ter delovnega razmerja v drugi), zato se tožnikov status v Sloveniji obravnava samostojno, njegova vključenost v socialno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na Hrvaškem do junija 2013 pa ne vpliva na zakonsko obveznost vključitve v zavarovanje v Sloveniji.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/5, 76, 76/2, 77. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - vnaprejšnja dokazna ocena - kontradiktornost postopka - kršitev pravil postopka - dokazno sredstvo
Ko stranka predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je davčni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Navedeno pomeni, da davčni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena).
odmera davka v posebnih primerih - razpolaganje s sredstvi za privatno potrošnjo - prijava premoženja - tožbena novota
Ni sporno, da je bilo na podlagi podatkov, pridobljenih uradoma in na podlagi prijave premoženja, ki jo je dal tožnik, ugotovljeno, da je tožnik v inšpiciranem obdobju razpolagal s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki so precej presegli napovedane dohodke. Zato je davčni organ utemeljeno začel postopek odmere davka po citiranem petem odstavku 68. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Ker je predmet izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe, je davčni organ utemeljeno izdal sklep o davčni izvršbi. Res so bili pred tem že izdani sklepi o davčni izvršbi za izterjavo predmetnega dolga na tožnikova denarna sredstva pri A. d.d., a je banka postopek ustavila zaradi prekinitve pogodbe o vodenju transakcijskega računa s tožnikom.
davčna izvršba - izvršilni naslov - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - izpodbijanje izvršilnega naslova - za odločitev relevantni ugovori
Tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Njeni ugovori se po vsebini nanašajo na odmero dohodnine, kar ni predmet odločanja v predmetni zadevi.
ZFPPIPP člen 21, 21/2, 390, 408, 408/2. ZDavP-2 člen 3, 3/4.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti - prednostne terjatve - zamudne obresti
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, zakon pa ob tem ne določa, da bi bile obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike iz citirane določbe izvzete.
Obresti, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku. Četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča v razmerju do določb ZFPPIPP lex specialis, zato ni utemeljeno tožnikovo stališče, da zamudne obresti niso prednostne terjatve, ker v 408. členu ZFPPIPP niso izrecno naštete.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije za namene ddv - izogibanje plačilu davka - zloraba sistema DDV - uporaba za druge namene - dokazovanje - pravica do izjave - neizkazanost pogojev
V obravnavani zadevi je davčni organ zaključil, da pri tožniku obstoja sum zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma je zaključil, da je tožnik identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, zaradi česar je odločil, da tožniku preneha identifikacija za namene DDV. Vendar pa po presoji sodišča davčni organ ni zadostno izkazal objektivnih elementov na strani tožnika, kot resnih pokazateljev, da na strani tožnika obstoja tveganje utaje. Utemeljeni so namreč tožnikovi ugovori, da ne more biti objektivno odgovoren za nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih storijo drugi davčni zavezanci.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2018) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - član nadzornega sveta
Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je davčni organ pravilno uporabil smiselno. Dikcija 3. člena Uredbe „prevoz na delo in z dela“ se razlaga širše, in sicer tako, da zajema stroške prihoda do kraja, kjer se delo običajno opravlja (v konkretnem primeru stroške prihoda do kraja, kjer se opravlja funkcija člana nadzornega sveta). Službene poti pa se opravljajo v krajih, ki jih ni mogoče šteti kot kraj, kjer se delo opravlja v okviru običajnih nalog.
davek od dohodkov iz dejavnosti - statusno preoblikovanje - davčni obračun - prenos sredstev - rok za priglasitev - materialni rok - izguba pravic
Določba četrtega odstavka 303. člena v zvezi s prvim odstavkom 297.a člena ZDavP-2 glede roka za priglasitev je materialna določba in ne postopkovna. Zakonsko določen rok v citiranih določbah ZDavP-2 predstavlja enega od zakonsko določenih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se lahko uspešno uveljavi posebna davčna obravnava, kar pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice do posebne (nevtralne) davčne obravnave.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - pravica do izjave - dokazna sredstva - obrazloženost odločbe
Tožnica v postopku DIN, kot v pritožbi, pojasnjuje razloge, s katerimi posredno dokazuje drugačne prihodke in do katerih se tako davčni organ in tudi toženka ne opredelita in jih zgolj pavšalno in neargumentirano zavrneta. Zato jih ne more preizkusiti niti sodišče, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni odgovorjeno na relevantne ugovore tožnice.
Finančni organ tožnici ni omogočil dokazovanja tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, kot so npr. izjave prič ipd., saj je svojo odločitev gradil izključno na listinski dokumentaciji, pri tem pa prezrl, da davčni zavezanec lahko ob pomanjkanju pisne dokumentacije relevantne okoliščine dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (77. člen ZDavP-2), med katere sodi npr. zaslišanje prič, dokaz z izvedenci.
ZDDV-1 člen 67, 82. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 138.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - missing trader - pogoji za priznanje odbitka DDV - račun - obvezne sestavine računa - gradbene, strojne in elektro storitve
Po 138. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 je treba opisati storitve na način, da je jasno, za kakšne storitve gre oz. njihov obseg ali na katero obdobje se nanašajo, v primeru gradbenih storitev pa je izrecno treba tudi navesti nepremičnino, na katero se račun nanaša. Pri presoji, ali zavezanec poseduje ustrezen račun (oz. druge dokumente) torej ne gre za presojo, ali so bile storitve dejansko opravljene ali ne, zato sodišče zavrača tožbene navedbe, da nepopolnost gradbenih dnevnikov ne predstavlja dokaza o tem, da storitve dejansko ne bi bile opravljene.
Ker iz računov ter naročilnic in listov iz gradbenih dnevnikov tudi po presoji sodišča ne izhaja natačno obseh storitev, pogoj za odobritev pravice do odbitka ni izpolnjen, v zvezi s čimer sodišče tako potrjuje odločitev in razloge iz izpodbijane odločbe. Že samo to pa zadostuje za nepriznanje odbitka vstopnega DDV, saj morajo biti pogoji za odbitek izpolnjeni kumulativno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal vložitve pritožbe pri drugostopenjskemu organu, zamude drugostopenjskega organa ter ponovnega poziva drugostopenjskemu organu, da v nadaljnjih sedmih dneh odloči o pritožbi, kar pomeni, da je tožba preuranjena in jo je že iz tega razloga potrebno zavreči.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dohodnina - navidezen pravni posel - plačilo v obliki opcije do nakupa delnic
Za izdajo sklepa o obnovi zadostuje verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Dovolj je torej, da se ugotovijo nova dejstva in dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila za dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku.
Kljub temu, da ZDoh, ki je veljal do 31. 12. 2004, za razliko od ZDoh-1 in ZDoh-2, plačila v obliki opcij nakupa delnic po vnaprej določeni ceni ni opredeljeval kot bonitete, je to po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča mogoče uvrstiti med osebne prejemke, od katerih se je na podalgi 15. člena ZDoh obračunal davek.
prispevki za socialno varnost - družbenik in poslovodna oseba - gospodarska družba - zavarovalna podlaga
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zavarovanec za PSV kot poslovodja in družbenik za polovični delovni čas od 14. 6. 2012 do 9. 11. 2016, kar predstavlja temelj za naložitev PSV tudi za mesece april, junij, julij, avgust in september 2016, kot je bilo to storjeno z izpodbijanimi odločbami.
ZPIZ-2 člen 15, 15-6, 16, 16/1, 145, 145/4. ZSDP-1 člen 8, 8-7. ZGD-1 člen 76.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo
Določbe prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, 6. točke 15. člena ZZVZZ in 7. točke 8. člena ZSDP-1 veljajo tudi za družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo, ki opravljajo tudi funkcijo poslovodenja in zastopanja te družbe, ter niso zavarovani na drugi podlagi. Predhodno navedene določbe se nanašajo na „gospodarske družbe“. Na podlagi ZGD-1 pa je družba z neomejeno odgovornostjo opredeljena kot ena od pravno-organizacijskih oblik gospodarskih družb.
Sodišče ne najde razlogov, kot jih navaja toženka, da bi moral izvrševalec sklepa o izvršbi v primeru izkazovanja omejitve iz prvega odstavka 160. člena ZDavP-2, davčnemu organu poleg predložitve javnih listin, ki izkazujejo, da je dolžnik dolžan preživljati družinskega člana (ali druge osebe, ki jih je dolžan preživljati), dokazovati tudi, kdaj in na kakšen način je dolžnik to upravičenost izkazal pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
Naslovno sodišče je s sodbo I U 1561/2019-28 z dne 26. 1. 2021 odpravilo odločbo davčnega organa DT 0610-680/2018-22 z dne 26. 4. 2019, s katero je bil tožnici dodatno odmerjen in naložen v plačilo davek, za zavarovanje katerega je bil izdan izpodbijani sklep, ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da je pri presoji pravilnosti izpodbijane odločbe bistveno vprašanje razlage materialnega prava ter, da razlaga 4. člena ZDTon, kot sta jo v obravnavani zadevi uporabila davčni organ in tožena stranka, ni pravilna. Posledično tudi ni pravilen izpodbijani sklep, ki je bil izdan za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, ki je bila tožnici naložena z omenjeno odločbo, ter pogoj pričakovane davčne obveznosti (tudi) ni več izpolnjen.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - omejitev davčne izvršbe
Tožnica v tožbi ugotovitvam, na katerih temelji izpodbijani sklep, to je, da obstoji tožničin dolga iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost, ne oporeka, pač pa se sklicuje na svoje slabo finančno stanje, ki pa ne predstavlja ovire za izdajo izpodbijanega sklepa, pač pa za njegovo izvršitev. Kot je tožnici pravilno pojasnila že toženka, je banka oz. hranilnica pri izvrševanju sklepa o davčni izvršbi dolžna upoštevati drugi odstavek 166. člena ZDavP-2, po katerem na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člena ZDavP-2), oziroma je davčna izvršba nanje omejena (160. člena ZDavP-2), ni mogoče seči z davčno izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 9, 9/1, 9/1-2. ZDDV-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 9.
davek na dodano vrednost (DDV) - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - gospodarska dejavnost - kršitev pravice do izjave
V zvezi z vprašanjem, ki je predmet tega spora, ali je tožnik deloval kot davčni zavezanec za namene ekonomske dejavnosti (v smislu člena 9 (1) drugi pododstavek Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost), je pomembno, da lahko oseba, ki deluje kot davčni zavezanec, pridobi blago in storitve za namene ekonomske dejavnosti v smislu te določbe, tudi če se to blago ne uporabi takoj za to ekonomsko dejavnost.
SEU pravico do odbitka v korist davčnega zavezanca priznava tudi ob neobstoju neposredne in takojšnje povezave med posamično vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, pri katerih je DDV odbiten, kadar so nastali stroški del splošnih stroškov tega davčnega zavezanca in so tako sestavni del cene blaga ali storitev, ki jih dobavlja.
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi zgolj seznanitev z ugotovitvami v zapisniku ni dovolj za uresničitev pravice do izjave stranke, saj je očitek tožnika, da toženka v pozivu z dne 26. 10. 2015 tožnika ni pozvala, da pojasni, kako bo prejete storitve po spornih računih uporabil za namene obdavčene dejavnosti, utemeljen.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - tretji dedni red - zmotna uporaba materialnega prava
Dedne rede opredeljuje matični zakon, to je ZD, zato je pri razlagi dednih redov zato treba slediti določbam tega zakona (to je ZD). Po slednjem tožnica spada v tretji dedni red. ZDDD v 8. členu pri točki b) navaja „III. dedni red (dedi in babice)“, pri čemer pa se po presoji sodišča tožnica utemeljeno sklicuje, da čeprav tudi ZD v 18. členu izrecno navaja zgolj dede in babice, pa v okviru tretjega dednega reda dedujejo (na podlagi vstopne pravice) tudi njihovi potomci (drugi odstavek 19. člena ZD). Zato je po presoji sodišča pri določitvi dednih redov treba slediti določbam ZD in ni pravilno stališče davčnega organa, da bi pri upoštevanju dedičev po vstopni pravici šlo za preširoko razlago ter da je davčne predpise treba razlagati restriktivno.