ZDDV-1 člen 66. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 106.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava vozil - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik s tožbo po presoji sodišča utemeljeno opozarja, na neustrezno dokazno oceno drugostopenjskega davčnega organa v zvezi z računom z dne 20. 6. 2018. Tožnik ta račun kot dokaz predloži tudi sodišču in na njem je zapisano, da je bila po ceni 0,00 EUR tožniku fakturirana ena ura mehaničnega dela na vozilu Ford Ranger, št. šasije ..., na računu pa je tudi pripis „montaža piskača“. Sodišče ugotavlja, da je šasijska številka pri tem ista, kot številka vozila, v zvezi s katerim je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, pripis o montaži piskača pa je skladen s tožnikovimi trditvami o vgradnji naprave za zvočni opozorilni signal. Vendar pa (drugostopenjski) davčni organ v zvezi s tem predloženim računom (ki je v upravnem spisu predložen z enako vsebino, kot je bil predložen v sodni spis) zaključi le, da ta račun ne dokazuje vgradnje zadevne naprave. Pri tem pa je po presoji sodišča izostala obrazložena dokazna ocena, zakaj davčni organ napravi takšen zaključek, ki ni povzročila zgolj dvoma v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, temveč pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - nabavna vrednost kapitala - ugotavljanje davčne osnove - primerljivo zemljišče - dokazovanje v davčnem postopku - cenitev vrednosti nepremičnine
Davčni organ je pravilno pri svoji odmeri izhajal iz tržnih vrednosti primerljivih nepremičnin v času pridobitve in sam ugotovil tržno vrednost predmetnih nepremičnin v času pridobitve.
davčna izvršba - delna ustavitev izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne trdi, da bi dolgovani znesek plačal v celoti, da organ določenega plačila ni upošteval, oziroma da način poravnavanja obveznosti ni bil pravilen. Tožbeni ugovori se nanašajo na to, da se tožnika terja za davčne dajatve, ki naj bi se določale na osnovi fiktivnega dohodka, tožnika pa naj bi se bremenilo za neživljenjske davke. Tožnik torej dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi in izvršilnega naslova, v tem postopku pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - odmerna odločba - podatki uradnih evidenc - odločba ZPIZ
Podatki uradnih evidenc so v skladu z določbami ZFU podlaga za ukrepanje davčnih organov v postopku nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in je torej organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je odločil na podlagi posredovanih uradnih podatkov. Vložena tožba zoper odločbo ZPIZ o ugotovitvi zavarovalnega statusa oziroma sodni postopek, ki je tekel v tej zvezi, na odločitev davčnih organov nima oziroma ni imel neposrednega vpliva, saj se ni odrazil v podatkih evidenc oziroma v njihovi spremembi. Vplivala bi lahko šele drugačna odločitev sodišča od tiste, ki jo vsebuje odločba ZPIZ, in ki bi povzročila spremembo evidentiranih podatkov.
ZDoh-2 člen 15, 36, 37, 37/1, 37/1-3, 44, 44/1, 44/1-3, 45. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 3, 3/1, 3/2.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka - stroški prevoza na delo in z dela - zaposlitev pri tujem delodajalcu - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove
V obravnavanem primeru že na podlagi zakonske ureditve ni mogoče govoriti, da je šlo za stroške prevoza na delo in z dela, saj tožnik niti ne zatrjuje, da je potoval na delo in z dela iz Ljubljane v Nyon (oz. do Ženeve). Potovanje na tedenski oddih (vikend), na počitnice ali na delo k drugemu delodajalcu pa ne pomeni potovanja na delo in z dela pri delodajalcu A.
izvršba - davčna izvršba - davčni dolg - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
Odpustitev neporavnanih davčnih obveznosti ni vprašanje, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v okviru postopka davčne izvršbe, pač pa je za odločanje o tem pristojen tisti organ, ki je izdal izvršilni naslov, na katerem temelji izpodbijani sklep.
ZDDV-1 člen 63, 67, 67/1. ZDDPO-2 člen 33, 55a. ZUP člen 214. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - povezane osebe - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - amortizacija - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - subjektivni element - navidezni posel - pomanjkljiva obrazložitev
Pravico do odbitka DDV je mogoče zavrniti, če upravni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa „vedel oziroma bi moral vedeti“, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV del utaje, ki jo je storil pridobitelj. Subjektivni element je kot pravni standard sestavni del materialnopravne podlage za odločitev o oprostitvi DDV oziroma za naknadno naložitev plačila DDV v primerih zlorabe. Navedeni pravni standard pa ni enoten, temveč je sestavljen iz dveh različnih delov. Prvi del predstavljajo okoliščine dejanskega primera, ki kažejo na to, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje pri goljufiji sistema DDV (naklep), drugi del pa predstavljajo okoliščine, ki kažejo, da je izdajatelj računa sodeloval v transakcijah, ki pomenijo goljufijo sistema DDV, pa jih davčni zavezanec zaradi lastne nedopustne malomarnosti ni prepoznal (zasledil).
Presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta, ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo.
ZDDV-1 člen 33, 46, 63, 63/1, 82. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. ZDavP-2 člen 31, 39.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - izogibanje plačilu davka - povezane osebe - zloraba sistema DDV - nepriznani odhodki - odbitek vstopnega DDV - hčerinska družba - prihodki in odhodki - dobava blaga - oprostitve v zvezi z dobavami blaga - pomanjkljiva dokumentacija - izvedba dokazov - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Pravilno je sklicevanje tožnika na določbe 76. člena in 77. člena ZDavP-2, da dokazovanje z listinami ni izključeno in da se lahko v primeru odsotnosti listinskih dokazov dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, tudi s pričami, vendar te procesne določbe v postopku niso bile kršene. Pravno pomembna dejstva in načelo materialne resnice v obravnavanem primeru je v postopku finančni organ ugotavljal z vsemi zakonsko dopustnimi instituti. Pridobil je podatke od domačih dobaviteljev in njihove izjave in od tožnika dokumentacijo in listine, s katerimi je ta razpolagal. Zato je glede na ugotovitve v konkretnem postopku, ko tožnik ni razpolagal niti s specifikacijami računov niti raznimi izdelki-projekti, ki naj bi mu jih dobavitelji opravili, poleg nepriznavanja spornih računov upoštevati tudi, da davčni organ ugotavlja, da tožnik ni vodil poslovnih knjig, kar mu davčni organ tudi očita, glede na predpise, ki so zavezujoči glede vodenja poslovnih knjig (ZDavP-2, ZGD-1, SRS), kar pomeni, da določenih poslovnih dogodkov ob pomanjkanju poslovne dokumentacije v okviru dokaznega postopka ni mogoče izkazati zgolj in samo z izjavami prič.
Listine, s katerimi zavezanec dokazuje izpolnjene pogoje iz izkazovane oprostitve, morajo biti izpolnjene do te mere, da je iz njih nedvoumno razvidno, da je blago zapustilo Slovenijo in prispelo h kupcu v državo članico. Dokaz, da je blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Slovenije v drugo državo članico, pa je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do oprostitve DDV.
davčna izvršba - poravnane obveznosti - nadomestni sklep - ugotovitveni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica podaja tožbene trditve v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov na dan 24. 5. 2010, na podlagi katerega je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4295-0698/10-1-08021-06-SP z dne 24. 5. 2010. Ta pa več ne obstaja, saj je bil (nazadnje) nadomeščen s sklepom prvostopenjskega organa z dne 28. 6. 2018, ki pa obveznosti ne prikazuje na podlagi seznama izvršilnih naslovov, temveč so v njem neposredno navedeni posamezni izvršilni naslovi. Sodišče pa neobstoječega akta ne more odpraviti, tak akt pa tudi očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Sodišče ni pristojno za to, da odločba o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ampak je v primeru dvostopenjskega odločanja to naloga drugostopenjskega organa, sodišče pa izvaja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave, torej nadzor nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj.
Tožnici se s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne nalaga nobena obveznost, saj se zoper njo izvršba ne odreja (temveč ravno obratno), o njenih obveznostih za plačilo je že bilo odločeno z izvršilnimi nasloiv, zato se vsebina njenih obveznosti s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne konstituira, temveč se z njim le ugotavlja, koliko je bila dolžna v preteklosti.
davek od dobička iz kapitala - nakup poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe
Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno.
Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži je torej mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička samo v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oz. drugega načina obvladovanja družbe in da je kupnina za lastni poslovni delež bila višja od primerljivih tržnih cen. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi davčni organ kakorkoli ugotavljal, ali je tožnik za pridobljena lastna poslovna deleža plačal preveč in bi torej po vsebini šlo za prikrito izplačilo dobička.
davek od dohodkov pravnih oseb - akontacija dohodnine - društvo - pridobitna dejavnost - davčni odtegljaj - potni stroški za službeno potovanje - računi - neverodostojne listine
Seznam sredstev družbe A. še ne izkazuje njihovega najetja, in zatrjevanega najema plaže in osnovnih sredstev družbe A. s strani tožeče stranke tudi ne izkazujeta predloženi pogodbi, saj se prva nanaša na najem plaže s strani družbe A. in ne tožnice, druga pa na izvajanje tečajev vodnih športov, pri čemer je družba A. naročnik in ne izvajalec. To pa pomeni, da je na mestu pravni zaključek, da zadevni računi kot neverodostojne listine niso ustrezna podlaga za knjiženje davčno priznanih odhodkov.
davčna izvršba - procesni sklep - zavrženje ugovora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep FURS-a ne predstavlja upravnega akta, zoper katerega je dopusten upravni spor, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. S tem sklepom je namreč tožena stranka zavrgla „ugovor“ tožnice zoper poziv kot nedopusten iz razloga, ker navedeni poziv ni upravni akt in zoper njega tudi ni predvideno nobeno pravno sredstvo.
ZDavP-2 člen 73, 73/1, 73/2, 77. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9.
odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - osnova za odmero - odpravnina - stečaj delodajalca - izvedba dokazov v davčnem postopku - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Sodišče ugotavlja, da se upravna organa nista opredelila do vseh predlaganih dokazov, tožeči stranki pa nista omogočila izvajanja predlaganih dokazov (zaslišanja). Posledično nista v celoti ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki imajo pomen za izdajo odmerne odločbe, kot to zahteva prvi odstavek 73. člena ZDavP-2.
V obravnavanem primeru bi tožena stranka morala navesti konkretno, katero dejanje uradnega davčnega organa je pretrgalo zastaralni rok ter datum, kdaj je bil dolžnik o tem obveščen. Splošna navedba tožene stranke v obrazložitvi, da se je kontinuirano izvrševala terjana obveznost, ne zadosti standardu obrazloženosti po določilu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
davek na dediščine in darila - posojilno razmerje - darilna pogodba - dokazno breme - izvor premoženja - nastanek davčne obveznosti - zastaranje - pisna dokumentacija
Po 13. členu ZDDD je treba darilo napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, davčna obveznost pa po določbi 6. člena istega zakona nastane na dan sprejema darila. Kar pomeni, da tudi v primeru, ko gre za več daril v razdobju 12 mesecev, davčna obveznost nastane na dan sprejema vsakega od daril in ne na dan sprejema zadnjega darila, kot razloži zakonske določbe tožena stranka v svoji odločbi. V konkretnem primeru bi bilo treba darilo za znesek 200.000,00 EUR, ki ga je tožnica prejela januarja 2007, napovedati najkasneje v februarju istega leta, darilo za znesek 300.000,00 EUR, ki ga je tožnica prejela februarja 2007, pa najkasneje v marcu istega leta. In ker je bil davek na darilo od omenjenih zneskov odmerjen z odločbo, izdano 4. 5. 2017 in s tem po poteku desetih let od poteka roka za davčno napoved iz 125. člena ZDavP-2, je pravica toženke do odmere davka od omenjenih zneskov zastarala.
ZDDV-1 člen 67, 67/1, 81, 81/1, 81/1-4. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/4.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - avansni račun - zastaranje - objektivni rok - subjektivni rok
Vse do sodbe Upravnega sodišča št. I U 224/2019-33 z dne 5. 3. 2019 je bil sporni davek odmerjen. To pa pomeni, da v tem obdobju relativni zastaralni rok ni tekel in je začel teči šele po odpravi odločbe Davčnega urada Postojna, posledično do izdanega zapisnika v ponovljenem postopku relativni zastaralni rok ni potekel. Prav tako ni potekel absolutni 10 letni zastaralni rok, saj je bila odmera pravočasno izvedena z izpodbijano odločbo prvostopnega organa in ne šele z drugostopno odločbo tožene stranke, kot zmotno zatrjuje tožnik.
ZDavP-2 člen 271, 271/2, 273, 273/5. ZDoh-2 člen 113, 113/5.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - olajšava za čezmejne delovne migrante - posebna davčna olajšava - olajšava za vzdrževane družinske člane - zastaranje vodenja postopka odmere davka
ZDoh-2 v petem odstavku 113. člena ni zahteval, da davčni zavezanec uveljavlja posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante in odbitek že v tujini plačanega davka, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
Glede uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane je drugi odstavek 271. člena ZDavP-2, veljavnega na dan 16. 10. 2018, določal, da lahko davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. Tožniku torej ni mogoče odreči pravice do uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane, saj je zoper prvostopenjsko odločbo podal pritožbo. Dejstvo, da napovedi ni vložil sam v roku, ki je zakonsko določen, nima podlage v zakonu, da bi bil na ta način sankcioniran z nemožnostjo uveljavljanja olajšave, če tudi on vloži pritožbo zoper dohodninsko odločbo, saj zakon ne razlikuje med tistimi, ki so pravočasno podali dohodninsko napoved, in tistimi, ki je sploh niso, pa jim je bila izdana po uradni dolžnosti.
ZDoh-2 člen 15, 37, 37/2, 105, 120. ZKDPZJU člen 11. ZPIZ-2 člen 206, 206/5.
dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - institut povprečenja
Povprečenje ni namenjeno splošnemu znižanju davčne stopnje v primeru prejema enkratnega (izrednega) dohodka, ampak pomeni korektiv pri obdavčitvi enkratnega izplačila periodičnih dohodkov na podlagi sodne (oziroma upravne) odločbe, ki bi jih davčni zavezanec sicer že moral prejemati prek daljšega časovnega obdobja, kot so plače, nadomestila plač, pokojnine ipd. Na tak način zagotavlja, da davčni zavezanci, ki so v enem davčnem letu prejeli dohodke, ki bi jih morali v več preteklih letih, z davčnega vidika niso v slabšem položaju kot osebe, ki so enake dohodke prejemale sproti in jim je bila dohodnina odmerjena vsako leto posebej.
Sodišče pritrjuje davčnemu organu druge stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko bi davčni zavezanec plačal nekaj, kar mu zakon o obdavčenju ne nalaga, pač pa je tožnik denarna sredstva nakazal davčnemu dolžniku, družbi A. d.o.o., kateri so bila denarna sredstva zarubljena na podlagi veljavnega sklepa o izvršbi. Zaradi vsega navedenega tožnik tudi po presoji sodišča ne more od davčnega organa zahtevati vračila plačanega zneska na podlagi določila 97. člena ZDavP-2, ki se nanaša na vračilo davka.