odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - nenapovedani dohodki - vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča
Kljub temu, da je sodišče v prejšnjem postopku izpodbijano odločbo odpravilo v celoti, to ne pomeni, da davčni organ ni bil vezan na razloge iz obrazložitve te sodbe v zvezi s položenim zneskom gotovine. Davčni organ je v ponovljenem postopku vezan ne le na pravno mnenje sodišča, ampak tudi na s sodbo ugotovljena dejstva oziroma dejansko stanje.
Pri izplačilih občine A. je davčni organ pravilno odločil, da ne gre za sredstva, do katerih bi bila tožnica upravičena na podlagi povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravičenci praviloma dobili eno nakazilo v višini 2.038,25 EUR za en telefonski priključek, razen nekaj oseb, ki so bile povezane z občino A. Med njimi je tudi tožnica, ki je prejela več nakazil zgoraj navedenega zneska, nekatera med njimi na TRR svojih družinskih članov. Pri tem so bili v nekaterih primerih kot prejemniki navedene druge fizične osebe, s čimer je občina po mnenju davčnega organa želela prikriti dejanskega prejemnika sredstev. Tožnica višji znesek utemeljuje s plačilom lastnega vložka dela in materiala, čemur pa sodišče ne sledi. Ne tožnica ne priča namreč nista pojasnili višjih izplačil ravno in zgolj osebam, ki so sodelovale pri odločanju o izplačilih navedenih sredstev. Nasprotno iz izpodbijane odločbe izhaja, da so ostali upravičenci prejeli le eno nakazilo, ne glede na to, ali so uveljavljali še kakšna dodatna dela oziroma stroške v zvezi z vlaganji.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - povezane osebe - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - davčna ugodnost - zloraba predpisov - davčna optimizacija - subjektivni element - objektivni element
Glede na predhodno navedeno je za ugotovitev nedovoljenega davčnega izogibanja bistveno, da je bil pravni posel ali več pravnih poslov sklenjen z izključnim ali bistvenim namenom, da se prepreči doseganje cilja davčnega predpisa (umeten konstrukt brez ekonomskih razlogov), kar mora temeljiti na objektivnih in subjektivnih okoliščinah, ugotovljenih v konkretni zadevi, česar pa sodišče v konkretnem primeru ne more preizkusiti.
V postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka. Navedeno pravilo tako pomeni, da znotraj posamezne vrste davka zavezanec ne more sam določati vrstnega reda plačil in torej ne more doseči prednostne poravnave pozneje dospele obveznosti te vrste davka.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - dohodki iz tujine - drug dohodek - sodelovanje v postopku
Tožniku je bil pred izdajo izpodbijane odmerne odločbe vročen sklep o začetku obnove postopka z navedbo podlag za obnovo in s priloženim zapisnikom DIN, ki je predstavljal podlago za uvedbo postopka obnove, ter da izrecno povabljen, da se udeležuje postopka. Tožnik je nato sicer izjavil, da želi sodelovati v postopku, vendar tega ni uresničil, saj do izdaje izpodbijane odločbe ni več ne izjavil ne predložil ničesar. Kar vse pomeni, da je tožnik možnost sodelovanja v obnovljenem postopku in možnost izjave v postopku pred izdajo odločbe imel in da zato ne more očitati davčnemu organu, da mu tega ni omogočil in da je s tem prekršil pravila postopka.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 29/3.
dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčni dolg - odpis davčnega dolga - dohodki - dohodkovni kriterij - dokazno breme
Plačilo davkov je splošna obveznost vseh davčnih zavezancev. Odpis, delni odpis in odlog plačila davka pa je izjema, za katero morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji. Namen te določbe je zaščita davčnih zavezancev, ki ne razpolagajo s sredstvi in bi lahko bilo zaradi plačila davčnega dolga ogroženo njihovo preživetje. Glede na vir tožnikovega dolga (dohodnina od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin) in glede na višino kupnine za predmetni nepremičnini, s katero je tožnik razpolagal po izvedeni prodaji predmetnih nepremičnin in iz katere bi moral poplačati predmetni davčni dolg, ne gre za osebo, katere preživljanje bi lahko bilo ogroženo.
ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7. ZDoh-2 člen 90, 90/1, 90/4.
davek od dohodkov pravnih oseb - izbrisana družba - izbris brez likvidacije - davčni inšpekcijski nadzor - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - posojilo - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - dividendam podobni dohodki
Družba A. se je z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila.Odpust dolga se po 7. točki prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2 šteje za prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička, določeno v ZDDPO-2, pa se, kadar je izplačano fizičnim osebam, v skladu s 1. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 obravnava kot dividende, ki po 2. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 predstavljajo dohodek iz kapitala, od katerega je v skladu s 5. točko 18. člena in drugim odstavkom 1. člena ZDoh-2 treba plačati dohodnino. To pa ima za posledico, da je bil tožniku dejansko izplačan dohodek, od katerega bi morala družba kot plačnica davka obračunati davčni odtegljaj, in kar se sedaj utemeljeno nalaga tožniku kot (po ZGD-1) odgovornemu za obveznosti družbe, z izpodbijano odločbo.
Na tej podlagi je tožena stranka pravilno zaključila, da prevozniki gorivo kupujejo po lastni presoji in kot lastniki svobodno odločajo o kakovosti, količini, vrsti goriva in času nakupa, pri tem pa opravljajo svojo dejavnost, le poravnali so obveznost z uporabo omenjene kartice. Tožeča stranka torej z gorivom ni razpolagala kot njegov lastnik, temveč je s kartico prevozniku le omogočila plačilo nakupa goriva oziroma plačila cestnine. To pa pomeni, da tožeča stranka ni upravičena do vračila DDV, ker pogoji iz 74. člena ZDDV-1 niso izpolnjeni.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - pavšalen ugovor
Izpodbijani sklep ima vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2 v zvezi s 145. členom istega zakona, s tem, ko so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti in zneski še neporavnanih glavnic, saj se kaj več po citiranih zakonskih določbah ZDavP-2, ki so z ozirom na določbe ZUP, na katere se sklicuje tožnik v tožbi, specialne narave, ne zahteva.
Ker je bil dokaz z zaslišanjem prič, za katere tožnik navaja, da so bile prisotne pri spornih transakcijah, katerih obstoj je ključno materialnopravno dejstvo v zadevi, in je večina od teh oseb v pisnih izjavah to dejstvo tudi potrdila, iz razloga, ker davčni organ pri izvedbi dokaza ni omogočil tožniku sodelovati in tudi ni pridobil soglasja za takšno izvedbo dokaza in tudi po pridobitvi pisnih izjav teh oseb ni zaslišal na ustni obravnavi ob prisotnosti tožnika, te kršitve pa ni odpravil niti v postopku izdaje dopolnilnega zapisnika ali v pritožbenem postopku, je prišlo do absolutno bistvene kršitve pravil postopka.
Šele po odločitvi o morebiti vloženi pritožbi bo odmerna odločba postala dokončna, kar pomeni, da bo zoper njo stranka lahko sprožila upravni spor, če z odločitvijo ne bo zadovoljna. Upravni spor je namreč mogoče sprožiti šele potem, ko stranka izčrpa redna pravna sredstva, ki so ji na voljo v upravnem postopku.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšani delovni čas - samostojni podjetnik
Po presoji sodišča je napačno stališče davčnih organov, da je zakonski pogoj izpolnjen le, če je zavezanec bodisi sam iz naslova opravljanja dejavnosti zavarovan kot samozaposlena oseba za polni delovni čas bodisi je druga oseba na podlagi pravnega razmerja z zavezancem (oseba, ki opravlja dejavnost) obvezno zavarovana kot oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, ker se na tej podlagi domneva, da gre za obseg opravljanja samostojne dejavnosti, za katero se šteje, da gre za opravljanje dejavnost kot izključne. V določbah ZDoh-1 za takšno razlago ni podlage.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšani delovni čas - napačna uporaba materialnega prava
Z vidika namena sistema normiranih odhodkov so zavezanci, ki opravljajo samostojno dejavnost in na podlagi pravil o starševskem varstvu delajo s skrajšanim delovnim časom, v bistveno enakem položaju kot ostali samostojni podjetniki posamezniki. Namen sistema normiranih odhodkov je namreč v zagotavljanju poenostavljenega poslovanja, ki davčnemu zavezancu omogoča tudi preglednost nad prihodnjo davčno obveznostjo. Iz namenske razlage upoštevnih zakonskih določb tako ne izhaja, da zakonskega pogoja, da je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja PIZ, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, ne izpolnjuje oseba, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva ali npr. zaradi porodniškega dopusta.
davčna izvršba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Na podlagi drugega odstavka 157. člena ZDavP-2 se pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Zakonski rok za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 157. člena ZDavP-2 je materialen rok, prekoračitev tega roka pa ima za stranko posledico prekluzijo, torej izgubo pravice do vložitve pritožbe. V konkretnem primeru je tožnik sklep o izvršbi z dne 10. 10. 2019, zoper katerega je vložil pritožbo, prejel s fikcijo vročitve 29. 10. 2019. Pritožbeni rok 8 dni je začel teči naslednji dan po vročitvi, torej 30. 10. 2019 in se je iztekel 6. 11. 2019. Tožnik pa je vložil pritožbo po pošti vložil 11. 11. 2019, kar pa je tudi po presoji sodišča prepozno.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prenehanje veljavnosti - izpodbojna tožba - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
V odmernem postopku je že bila izdana odmerna odločba, kakor tudi sklep o izvršbi med drugim tudi v zvezi z davčno obveznostjo, odmerjeno s predhodno navedeno odmerno odločbo, katere plačilo davčne obveznosti je bilo zavarovano z izpodbijanim sklepom. Začasen sklep o zavarovanju davčne obveznosti je s tem prenehal veljati. S prenehanjem veljavnosti sklepa pa prenehajo tudi njegovi pravni učinki na strankin pravni položaj, saj neveljaven sklep ne posega več v pravice oziroma pravne koristi davčnega zavezanca. Glede na predhodno navedeno si tožnik svojega pravnega položaja v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja, kot je bilo pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar pa pri začasnem sklepu o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni več mogoče.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - prevozna pogodba - dejanska oprava storitev - oprostitev plačila DDV
Iz pogodbe o skupnem podvzemu dovolj jasno sledi, da tožeča stranka da prevozniku kartico za brezgotovinsko nabavo goriva in plačilo cestnin na razpolago, kar pomeni, da mu s tem omogoči zgolj enostavnejši način plačevanja, in ne, da bo sama prevzela nabavo goriv in plačevanje cestnin ter sama nosila omenjene stroške. Iz pogodbe tudi sicer ne sledi, da bi prevoznik kupoval gorivo in plačeval cestnino v imenu tožeče stranke, kot se zatrjuje v tožbi. To pa pomeni, da omenjena nabava, ki je bila s strani prevoznika tudi dejansko (in nesporno) opravljena, pomeni strošek prevoznika in da torej ne gre za nabavo, ki bi jo prevoznik opravil v imenu tožeče stranke.
Tožnica je ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 5. člena ZDavPR, ker za namene pošiljanja podatkov o računu oznake fizične osebe, ki je izdala račune z uporabo elektronske naprave, za izdajo računov ni povezala z davčno številke te fizične osebe. Ne gre za odločbo o prekršku, kot to zmotno navaja tožnica, marveč za ugotovitveno upravno odločbo davčnega organa, s katero je ugotovil kršitev davčnih predpisov (ZDavPR).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - osnova za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - stanovanjska površina - neto tlorisna površina
Pri odmeri nadomestila za uporabo atsavbnega zemljišča se upošteva čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina, od katere se odšteje le površina zunanjih delov objekta. V obravnavanem primeru so bile to površine odprtih teras, balkonov in lož stanovanj (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih zaprtih prostorov, med katere nedvomno sodijo tudi kleti kot zaprti deli stanovanj.
Tožnik ne zanika, da ne bi dobil obvestil o prispelih upravnih pošiljkah, ne zatrjuje pa niti okoliščin, zaradi katerih ne bi mogel dvigniti navedenih upravnih pošiljk. V sferi tožnika je namreč, kdaj (in če) bo upravno pošiljko na pošti dvignil. Kadar pa pošiljk stranka ne dvigne v 15 dnevnem roku na pošti, se šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek 87. člena ZUP). Ker je tožnik prepozno vložil pritožbi zoper sklepa z dne 13. 6. 2019, tožena stranka njegovih pritožb ni mogla vsebinsko obravnavati, skladno z drugim odstavkom 246. člena ZUP.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje - pravica do izjave
V zvezi z navedbo tožnika, da se ni izvedel noben pravdni postopek, v katerem bi bilo ugotovljeno, da je dolžnik, sodišče ugotavlja, da ima davčni organ skladno s 146. členom v zvezi s 156. členom ZDavP-2 pristojnost za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kamor spadajo tudi stroški postopka - sodna taksa, ki je določena v izvršilnem naslovu. Sodišče pritrjuje tožniku, da davčni organ ne predstavlja sodne veje oblasti, a ima za postopek davčne izvršbe zakonsko pooblastilo v prej navedenih členih ZDavP-2.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov - zamudne obresti - knjigovodska evidenca - tožbena novota - izvršilni postopek - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera akontacije dohodnine - vrstni red plačila davka - preplačilo dohodnine - zastaranje
V predmetnem postopku (glede na ugotovitve pritožbenega organa v odločbi z dne 7. 10. 2020) je bilo ugotovljeno, da so bile terjatve v višini 534,94 EUR poravnane, zato se skladno z navedenim izvršba ne opravi. Ker je bil davčni dolg tožnice poravnan, je davčni organ na podlagi točke 1 prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.