ZSZ člen 60, 60/1, 60/2. ZGO-1 člen 218c. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vodenje evidence - podlaga za odmero nadomestila - davčni postopek - prosta presoja dokazov
Davčni organ je tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova
V času izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tožnik pa do dneva izdaje sklepa o izvršbi svoje obveznosti ni poravnal.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji
Stališče tožene stranke, da neupoštevanje dodatnega besedila „pri opravljanju državnih funkcij“ iz točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije v slovenski verziji nima neposrednega vpliva na razlago vsebine tega odstavka, je materialnopravno napačno.
V tretjem odstavku 79. člena ZDavP-2 je določeno, da gredo stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse, pravno svetovanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled, v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno. ZDavP-2 torej ne govori o napaki davčnega organa, pač pa o ugodno zaključenem postopku za davčnega zavezanca. Da se je v konkretnem primeru zaradi ugovora tožnika zoper informativni izračun dohodnine zanj postopek zaključil ugodno, pa med strankama ni sporno.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - pridobitev lastnih poslovnih deležev - ekonomska vsebina posla - povezane osebe - izplačilo dividend - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka - izogibanje davčnim obveznostim
Z nakupom lastnih poslovnih deležev s strani družbe z omejeno odgovornostjo se zasleduje jasen pravno poslovni temelj (kavza) z dopustnim in razumnim poslovnim ciljem - družbenik odsvoji svoj poslovni delež oziroma njegov del, ki ga pridobi gospodarska družba, družbenik pa od gospodarske družbe za to pridobi kupnino. Glede na navedene ekonomske in pravne značilnosti se prodaja oziroma nakup lastnega poslovnega deleža bistveno razlikuje od izplačila dobička, saj pri izplačilu dobička družbenik ohrani svoj poslovni delež. Tudi dejstvo, da gre za posel med povezanimi osebami, ne povzroča davčne nedopustnosti takega pravnega posla, saj že iz njegove pravne narave izhaja, da gre za prodajo poslovnih deležev s strani družbenika njegovi lastni družbi. Enako velja za dejstvo, da poslovne deleže gospodarska družba odkupi z lastnimi sredstvi, ki bi jih sicer lahko izplačala kot dobiček družbenikom. Zgolj dejstvo, da je na podlagi navedenega posla družbenica kot prodajalka dela poslovnega deleža tožnika zavezana plačati manj davka od prejete kupnine za prodan poslovni delež tožnika kot v primeru, če bi ji bil izplačan dobiček, ne omogoča uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj taka posledica ne pomeni neupravičene davčne koristi.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - obnova postopka - rok za vložitev zahteve - začetek teka rokov - prepozna zahteva - zavrženje zahteve
ZDavP-2 določa posebej in drugače od ZUP ne le dolžino objektivnega roka, temveč tudi začetek njegovega teka, ki se torej veže na vročitev odločbe.
davčna izvršba - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izdaja odločbe - zastaranje pravice do izterjave - pretrganje zastaranja
Plačilna naloga, ki sta podlaga za izterjavo predmetne sodne takse sta postala izvršljiva 27. 10. 2010. Predlagatelj izvršbe je 18. 11. 2010 podal predlog za njuno izterjavo v skupnem znesku 115,00 EUR. Postopek davčne izvršbe se je tako začel v petletnem relativnem zastaralnem roku 29. 11. 2012 z izdajo sklepa o davčni izvršbi na denarne prejemke dolžnika. Ker je bila obveznost iz naslova sodne takse po naveden sklepu le delno poravnana, se je postopek davčne izvršbe nadaljeval s sklepom na tožnikova denarna sredstva in s sklepom na denarne prejemke tožnika. Od 23. 4. 2019, ko je bil zastaralni rok nazadnje pretrgan, pa do izdaje izpodbijanega sklepa, to je 13. 11. 2019, pa še ni preteklo pet let. Pretekel tudi še ni desetletni absolutni zastaralni rok.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/7. ZDoh-2 člen 90, 90/4.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izplačilo dividend - izogibanje davčnim obveznostim - izogibanje plačilu davka - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka - napačna uporaba materialnega prava
Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži je torej mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička. Vendar samo v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oz. drugega načina obvladovanja družbe (kar v obravnavani zadevi ni sporno) in da je kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljivih tržnih cen. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi davčni organ kakorkoli ugotavljal, ali je tožnik za lastni poslovni delež plačal preveč (torej morebitne razlike med tržno in pogodbeno ceno) in bi torej po vsebini šlo za prikrito izplačilo dobička, saj je izhajal iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da celoten znesek kupnine pomeni izplačilo dobička.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - kmečko gospodinjstvo - katastrski dohodek - davčna osnova - subvencija
Po podatkih, ki jih je davčni organ prejel od pristojnih organov (340. člen ZDavP-2), je bil tožnik po stanju na dan 30. 6. 2019 lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 149.27 EUR. V letu 2019 je tožnik od Agencije RS za kmetijske trge prejel tudi subvencijo v višini 355,75 EUR, ki se v skladu s 70. členom ZDoh-2 šteje za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
V skladu z določbo drugega in četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 se pojem davek razlaga kot davek s pripadajočimi dajatvami (obresti). Obresti, ki jih odmerja oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno (četrti odstavek 3. člena ZDavP-2). To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, v konkretnem primeru prispevkov, in kar pomeni, da niso bile predmet odpusta po sklepu o odpustu obveznosti.
ZDoh-2 člen 100, 100/2, 100/2-1. ZDavP-2 člen 326, 326/2, 326/4.
dobiček iz kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - odplačen pravni posel - sprememba pogodbe - podaritev kapitala - rok za priglasitev
1. točka drugega odstavka 100. člena jezikovno jasno določa, da se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, torej pri vsaki podaritvi kapitala, kar pomeni tudi pri tisti, ki je bila dogovorjena v posledici novacije sprva odplačnega prenosa v neodplačnega. Takšna razlaga pa ne izhaja niti iz namena pravice do odloga obdavčitve odsvojitve kapitala, ki je v tem, da se prenosom kapitala na zavezančevega zakonca ali otroka zagotovi davčna nevtralnost in se ugotavljanje kapitalskega dobička odloži do nadaljnje odsvojitve kapitala. Da bi ta ugodnost veljala zgolj za v praksi pogostejše situacije, ko pridobitelj in odsvojitelj že ob prenosu dogovorita neodplačen prenos, ne pa tudi v primerih kasnejše spremembe pogodbenega dogovora iz odplačnega v neodplačnega, ob siceršnji dispozitivnosti pogodbenih razmerij, ni videti razumnega razloga. Četudi gre za izjemo od splošnega pravila obdavčevanja odsvojitve kapitala, ki jih je kot izjeme potrebno obravnavati ozko, sodišče ugotavlja, da je razlaga toženke, ki učinkuje tako, da se v splošnem odvzame pravica do odloga po 100. členu ZDoh-2 v situacijah prenovitve pogodbenega razmerja, preozka, predvsem pa za takšno različno obravnavanje dveh primerljivih pogodbenih razmerij, katerih končna posledica je v obeh primerih brezplačen prenos poslovnega deleža na otroka oz. zakonca davčnega zavezanca, ni videti nobenega stvarnega in razumnega razloga.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost - vrednost ob odsvojitvi - stroški odvetnika - strošek izvedenca
Po vsebini gre dejansko za stroške odvetnika, sodnega izvedenca in sodne takse. Uveljavljani stroški ne izkazujejo narave katerega izmed davčno priznanih stroškov po 1. točki sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 oziroma da ne gre za vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih plača zavezanec.
rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - izpolnjevanje pogojev - prijavljeno stalno prebivališče - nerezident
Kot je pravilno pojasnila toženka, določba 6. člena ZDoh-2 ne zahteva, da je izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja, temveč zadošča za izpolnitev tega pogoja formalna prijava, kar je v obravnavanem primeru izpolnjena in to ni sporno. Ob takem stanju stvari pa dokazovanje dejanskega prebivanja v Republiki Avstriji v spornem času za odločitev glede določitve statusa rezidenta po 1. točki 6. člena ZDoh-2 ni pomembno in se sodišče do tega ne opredeljuje.
davek od dohodka pravnih oseb - rezervacije - dolgoročne rezervacije - davčna osnova - znižanje davčne osnove - davčno nepriznani stroški - mednarodni računovodski standardi
Sodišče se ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da rezervacije nasploh temeljijo na konceptu verjetnosti, saj se tako po MRS 37.10, kot po MRS 37.14 za njihovo pripoznavanje primarno zahteva, da obveznost oziroma sedanja obveza obstaja, in se le v ''redkih primerih'' in s tem kot izjema dopušča, da se njen obstoj oceni na stopnji verjetnosti. Sicer pa je bila ocena verjetnosti v konkretnem primeru dopuščena in izvedena, le da po presoji sodišča ni bila opravljena popolnoma in v celoti in da zato ni mogoče slediti dokazni oceni, na kateri temelji odločitev.
davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - zaprosilo za izterjavo
Iz določbe 151. člena ZDavP-2, ki določa sestavine sklepa o izvršbi, sicer res ne izhaja, da bi moral biti sestavina sklepa tudi izvršilni naslov oziroma odločba, ki se izvršuje, vendar se tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel zanesljivo seznaniti s podlago in predmetom izvršbe. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice.
ZDDV-1 člen 63. ZDDPO-2 člen 29, 29/2. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-1.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - dohodnina - poslovodenje - vstopni DDV - odbitek DDV - povezane osebe - dohodek iz zaposlitve
Neutemeljene so posplošene tožbene trditve o kršitvi temeljnih načel davčnega postopka. Dokazni zaključek davčnega organa namreč temelji na dokazni oceni celote dejstev in dokazov, kot so bili ugotovljeni v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri tožniku in ki jih davčni organ obširno navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Pri tem po presoji sodišča ne gre le za ugotovitev poslovnih nelogičnosti pri izvajanju poslov oziroma sklepanju pogodb, kot je sicer res večkrat navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ampak je davčni organ v postopku ugotovil, da obstajajo utemeljeni dvomi v pravilnost izkazovanja poslovnih dogodkov oziroma v to, ali so bile zaračunane storitve dejansko opravljene oziroma v kakšni višini. Kršitev načel davčnega postopka tudi ni podana z vidika zatrjevanega (ne)razlikovanja med fizično in pravno osebo.
ZDavP-2 člen 353a, 353a/1a 353a/4, 353a/5. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408.
davčna izvršba - obračun prispevkov - prispevki za socialno varnost - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - odpust obveznosti - osebni stečaj - zastaranje
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku rokov iz te določbe naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam.
Izvršljiv obračun davka (prav tako izvršljiv obračun prispevkov za socialno varnost) je po 2. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. Tako je toženka že pravilno pojasnila, da po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Davčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova. Tak izvršilni naslov je tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezen izvršilni naslov na seznamu naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.
ZDavP-2 člen 143, 157. ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1.
opomin - upravni akt - nedovoljena pritožba
Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (prvi odstavek 229. člena ZUP), ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP). Zoper opomin, ki ni nič od zgoraj navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - kmetijska dejavnost - kmečko gospodinjstvo - član kmečkega gospodinjstva - pomanjkljiva obrazložitev
Prvostopenjski organ bi moral poleg tega, kdo so člani kmečkega gospodinjstva, opredeliti vsaj še, za katere od članov tega kmečkega gospodinjstva se šteje, da opravljajo OKGD po določbah ZDoh-2, glede na to, da ugotavlja preseganje 200-evrskega dohodkovnega pragu. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja nič drugega kot le naštevanje zakonskih določb.