ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna prodaja - spletna stran - zapečatenje - omejitev dostopa do spletnih strani - kršitev zakona
Finančni organ je tožniku z odločbo z dne 17. 6. 2020 prepovedal opravljanje dejavnosti in mu zapečatil poslovne prostore na naslovu A., ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Odločba je dokončna. Navedeno pomeni, da ima uradna oseba pooblastilo, da lahko zapečati tudi spletne strani, ki jih tožnik uporablja pri opravljanju dejavnosti, ob izpolnjenem pogoju, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje finančna uprava (8. člen Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije).
dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčna olajšava - zaposlovanje novih delavcev - pogodba za določen čas
Iz jezikovno jasne določbe drugega odstavka 61.a člena ZDR-1 izhaja drugačen namen zakonodajalca, in sicer da se z davčno olajšavo spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas in bi torej tožniku olajšava pripadala zgolj v primeru, če bi že prvo pogodbo o zaposlitvi tudi formalno sklenil za nedoločen čas
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo davka - kraj opravljanja storitev - načelo sedeža izvajalca storitev
Če tuj zavezanec za DDV v Sloveniji opravi storitve s področij, navedenih v 29. členu ZDDV-1, kjer je določena vstopnina ali drugačno plačilo, ki posamezniku podeli pravico do dostopa do prireditve/tečaja, je kraj obdavčitve teh storitev v Sloveniji. To pa v povezavi s 74. členom ZDDV-1 pomeni, da tak tuj davčni zavezanec ne izpolnjuje negativnega pogoja iz prvega odstavka 74. člena ZDDV-1.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - TARIC koda - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu
Za sodno presojo ostane odprta le še tožnikova trditev, da gre v primeru spornega vozila povsem očitno za (lahko) tovorno vozilo, ki pa, upoštevaje zavrnitev podanega dokaznega predloga, v tem upravnem sporu ostaja nedokazana. Vsled tega je tožnik imel možnost podati pripombe, ki jih je davčni organ v izpodbijani odločbi konkretizirano in argumentirano zavrnil. Prav tako je tudi drugostopenjski davčni organ v svoji odločbi zelo konkretno naštel objektivne lastnosti tožnikovega vozila, ki so narekovale uvrstitev pod št. 8703.
Položaja tistih zavezancev, pri katerih davčna obveznost z odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru še ni bila ugotovljena oziroma je bila odločba odpravljena, in tistih zavezancev, pri katerih je bila odločba o odmeri davka na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno obravnavo, sta bistveno različna in ju je zato dopustno urejati različno. Zato določba tretjega odstavka 97. člena ZDavP-2, ki vrnitev preveč plačane obveznosti po odmeri odločbi, ki je odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje, pogojuje z ugotovitvijo drugačne davčne obveznosti v ponovljenem postopku, ni neustavna in ne krši tožnikovih ustavnih garancij.
Preveč plačani davek se v primeru odprave odmerne odločbe vrne le, če je bila v ponovnem postopku ugotovljena nižja davčna obveznost.
davčna izvršba - izvršilni naslov - načelo zaslišanja strank - posebni ugotovitveni postopek
Zakon sicer predvideva, da organ lahko odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki predstavlja izjemo od splošnega načela zaslišanja strank. To lahko stori tudi, kadar se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Vendar pa zakon tudi v tem primeru določa še nadaljnji pogoj, če „samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi“ (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet tega postopka je zgolj presoja sklepa o izvršbi, zoper katerega, enako kot s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki izpodbijajo izvršilni naslov. Izvršilni naslov je bil izdan v okviru drugega (sodnega) postopka in zanj zakon predvideva posebna pravna sredstva.
ZDoh-2 člen 35, 35/6, 37, 37/2, 37/2-1. ZDavP-2 člen 74, 74/4.
odmera davka - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davek na dodano vrednost (DDV) - dohodek iz zaposlitve - poslovodenje - odbitek DDV - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor glede višine davčne osnove, od katere je davčni organ odmeril dohodnino od dohodkov iz zaposlitve in pripadajoče prispevke. Tožnica po presoji sodišča utemeljeno opozarja, da bi moral davčni organ zneske, ki izhajajo iz predmetnih računov, zmanjšati za obračunani DDV. DDV, ki ga je družba A., d. o. o. izkazala na spornih računih, namreč ne more predstavljati dohodka fizične osebe v smislu 15. člena ZDoh-2. Davčni organ bi moral upoštevati tudi določbe 74. člena ZDavP-2, v skladu s katerimi ima prekvalifikacija vrste prejemka za posledico, da se obdavčitev, ki temelji na formalno sklenjenih pogodbah, nadomesti z davčno obveznostjo, ki temelji na pravilni vsebinski opredelitvi razmerij med tožnico in njenim zakonitim zastopnikom.
davek na promet nepremičnin - napoved za odmero davka - prodajna pogodba - nastanek davčne obveznosti
Po drugem odstavku 3. člena prodajne pogodbe je kupec dolžan plačati prodajalcu dogovorjeno kupnino trideseti dan po prejemu notarsko overjene pogodbe. Ker je za notarsko overitev predhodno potrebna izvedba formalnosti glede postopka odmere DPN, kupec še ni bil dolžan plačati kupnine po navedeni pogodbi, kot to napačno meni pritožnik. Na podlagi določbe 7. člena ZDPN-2 davčna obveznost nastane, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese nepremičnina in ne ko je kupnina v celoti poplačana, kot napačno meni tožnik.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 125/5, 143, 145, 151, 157.
izvršba - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - stečajni postopek
Davčna organa sta v obravnavanem primeru pravilno štela, da je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano celotno obdobje v času od 19. 5. 2011, ko je bil izdan (prvi) sklep o začetku stečajnega postopka, do 26. 4. 2017, ko je postal pravnomočen sklep stečajnega sodišča, s katerim je bil predmetni stečajni postopek ustavljen, torej končan.
odmera prispevkov za socialno varnost - odmera davka od dobička pravnih oseb - sposobnost biti stranka - izbris iz registra - prenehanje pravne osebe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP), zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena ZPP.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 74, 74/4.
davek od drugih dohodkov - lastni delež - posojilna pogodba - izogibanje plačilu davka - davčna zloraba - obrazložitev odločbe
Razlogov za zavrnitev zmanjšanja davčne osnove za znesek 565.000,00 EUR ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, ali drugostopenjski davčni organ tega vračila ne priznava, ker meni da do njega ni prišlo (če je temu tako, je treba ugotoviti dejansko stanje v tej zvezi in navesti pravne podlage) ali ker do njega ne bi smelo priti (če je temu tako, je prav tako treba opredeliti, na kakšni podlagi je prepovedano poslovanje po uvedbi nadzornih postopkov ter opredeliti davčne posledice, če je kljub prepovedi tožnik na ta način svoje terjatve do A. A. vseeno zmanjšal).
Davčni organ kljub tezi, da so bila s strani tožnika dana posojila po ekonomski vsebini v resnici izplačila drugih dohodkov A. A., vseeno ni osporaval posojil, ki so bila vrnjena tekom inšpiciranega obdobja, kar je v nasprotju s siceršnjimi očitki davčnega organa. Po presoji sodišča bi davčni organ moral ugotoviti, ali in kdaj bi bil A. A. moral vrniti tožniku koliko denarja; če roki za plačilo in/ali izterjavo še niso potekli, pojmovno ni mogoče govoriti o posojilu, ki ga A. A. ne bi bilo treba vrniti, torej o dohodku. Da temu ne bi bilo tako, pa davčna organa ne opredelita.
ZDoh-2 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 331, 331/1, 331/2.
davek od dobička iz kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža - rok za priglasitev - prekluzivni rok
Iz ureditve v materialni zakonodaji izhaja, da ob podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu do odloga davčne obveznosti pride zgolj pod pogojem, da zavezanec opcijo odloga izbere, svojo izbiro priglasi davčnemu organu po pravilih davčnega postopka, davčni organ pa v davčnem postopku z odločbo ugotovi izpolnjenost pogojev in s tem prizna pravico do odloga. Četudi je rok za priglasitev določen v zakonu, ki ureja davčni postopek, pa to pravilo ob dejstvu, da je tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 t.i. blanketna norma (torej norma, ki napotuje na drugo pravilo), po presoji sodišča, predstavlja materialnopravni rok, ki časovno omejuje zavezančevo zakonsko pravico do izbire opcije odloga ugotavljanja davčne obveznosti.
ZDDPO-2 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) točka 17/1, 17/8.
davek od dohodka pravnih oseb - nabavna vrednost - cenitveno poročilo - prenos osnovnih sredstev - opredmetena osnovna sredstva - oslabitev zalog - davčni odhodki
Za primer oslabitve osnovnih sredstev v zakonu ni drugih določb, zato so za ta primer relevantne določbe SRS (2016) 17, ki predpisujejo način oziroma postopke, na podlagi katerih organizacija opravi slabitev ter s tem zagotavlja, da knjigovodska vrednost opredmetenih (in neopredmetenih) osnovnih sredstev ne bi presegla njihove nadomestljive vrednosti. Po SRS 17.1. je sredstvo oslabljeno takrat, kadar knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost in da organizacija v tem primeru pripozna izgubo zaradi oslabitve v znesku razlike med knjigovodsko vrednostjo in nadomestljivo vrednostjo sredstva. Pri tem se po določbah SRS 17.8. kot nadomestljiva vrednost šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - dodatna odmera DDV - nižja davčna stopnja od splošne - uvrstitev blaga - medicinski pripomočki - znižana stopnja DDV
Po izvedenem dokaznem postopku sodišče sodi, da je odločitev toženke glede uvrstitve tožnikov vložkov za čevlje v tarifno številko KN 6406 90 50 pravilna. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ni sporno, da so vložki za čevlje izdelani po meri uporabnika, kar pa še ne zadostuje za uvrstitev v tarifno oznako KN 9021, saj se vanjo uvrščajo tudi masovno izdelani ortopedski pripomočki.
ZDDV-1 člen 63. ZDavP-2 člen 31, 76. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
davek od dohodka iz kapitala - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - posojilo - fiduciarni račun - prikrito izplačilo dobička - dividenda - ekonomska vsebina posla - dokazovanje
Tožnik v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje obveznosti do A. A., kot bi morala nastati na podlagi predhodno navedenih pogodb. Tako posamezna sporna izplačila niso bila evidentirana v tožnikovih poslovnih knjigah kot zmanjševanje tožnikovih knjigovodsko izkazanih obveznostih do A. A. Denarni tok pa se mora skladati s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi med pogodbenimi strankami. Tožnik je glede vseh nakazil, dvigov gotovine in tožnikovih plačilih osebnih računov A. A. v tožbi in tudi na naroku zgolj posplošeno navajal, da gre za vračilo posojila, a za te trditve ni predložil nobene dokumentacije. Tožnikovih navedb tudi ne potrjujejo nepopolne in napačne vknjižbe v poslovne knjige ter tudi ne pomanjkljiva in neurejena tožnikova dokumentacija. Poleg navedenega tožnik tudi ni vodil nobenih evidenc glede poslovanja z gotovino.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - prihodki - odhodki - odbitek vstopnega DDV
Odhodkov davčni organ ne pripozna v dveh postavkah: ne priznajo se stroški najema dvorane in stroški nakupa vzorčnih produktov. V obeh primerih se ne pripoznajo zato, ker ni izkazana neposredna povezava teh stroškov (odhodkov) s prihodki tožnice. V tej zvezi pa iz spisov sledi, da je davčni organ v postopku nadzora tožnico večkrat izrecno pozval, da predloži podatke o srečanjih, oziroma o zatrjevanih prezentacijah v najetih prostorih in o udeležencih teh srečanj.
davek na dediščine in darila - sodba vrhovnega sodišča - obračun obresti
Znesek davka, ki se tožeči stranki nalaga v plačilo, poleg glavnice vključuje tudi obresti v višini 59.290,00 EUR. Zaradi zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je vložilo Vrhovno sodišče, je na mestu prekinitev postopka odločanja o pripadajočih obresti. To pa pomeni, da ostaja vprašanje pravilnosti obračuna obresti odprto in da zaenkrat še ni podlage za to, da se tožeči stranki naložijo v plačilo.
Kot izhaja iz tožbe in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je davčni organ tožniku na podlagi zapisniških ugotovitev iz postopka pri Plavalnem klubu A. po uradni dolžnosti obnovil postopek odmere dohodnine za leti 2017 in 2018 in mu v navedenih postopkih izdal novi odločbi. Morebitne procesne kršitve, ki naj bi jih davčni organ storil v obnovljenem postopku in s katerimi poskuša utemeljiti svojo pravno korist za vstop v postopek DIN, lahko tožnik uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper izdane upravne akte. Na ta način lahko učinkovito zavaruje svoje pravice v samostojnem davčnem postopku.