ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izplačilo dividend - zloraba davčnih predpisov
V obravnavanem primeru je tožeča stranka od svojega družbenika kupila lastni delež, in sicer za kupnino 127.000,00 EUR. Šlo je torej za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožeča stranka pridobila lastni poslovni delež, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. Po presoji sodišča zato v obravnavanem primeru ne more biti govora o umetnem konstruktu in ima tožeča stranka, ki nasprotuje obdavčitvi z argumentacijo, da je za odkup obstajal ekonomski interes, prav ter je v tem pogledu prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - rezident za plačilo dohodnine - rezidentski status - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva
Zgolj prijava stalnega prebivališča v Republiki Avstriji, kakor tudi ne druge okoliščine, na katere se je skliceval tožnik (npr. odprtje bančnega računa, ureditev zdravstvenega zavarovanja, plačilo cerkvenega davka ipd.), same po sebi še ne pomenijo, da je tožnik s tem postal davčni rezident, saj je za ureditev rezidentskega statusa potrebna uradna prijava pri davčnem organu.
prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - zavarovalna podlaga - ugotovitev lastnosti zavarovanca - ugotovitvena odločba - rezident druge države - pravica do izjave
Tožnik s tožbo osporava temelj svoje obveznosti za naložene prispevke, in sicer trdi, da je zavarovan že drugod, v tujini, prav tako pa da izpodbija odločbo glede ugotovitve lastnosti zavarovanca. Že iz razloga, ker ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja toženki ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov za vsa druga zavarovanja, je treba tožbi ugoditi. Tako materialnopravni pogoji kot tudi postopek ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe so s področnimi zakoni namreč različno urejeni.
davek od premoženja - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - hišna preiskava - potek dogodka - prevod listine - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku
Okoliščina glede poteka preiskave pri tretji osebi v povsem drugem postopku, sama po sebi ničesar ne pove o poteku preiskave pri A. A. oziroma o tem, koliko gotovine so policisti ob preiskavi našli. Zato to dejstvo ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 89. člena ZDavP-2, torej da bi šlo za dejstvo in dokaz, ki bi mogel sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo navedeno ali uporabljeno v prejšnjem postopku.
A. A. je bil s tem, da je prvostopenjski organ pridobil te listine od C., v postopku seznanjen, prav tako je bil seznanjen z njihovo dokazno oceno. To pa obenem pomeni, da je imel možnost vpogleda v te listine, možnost preveritve vsebine in možnost ugovora glede njihove dokazne presoje. Prav tako je imel možnost ugovarjati domnevno procesno kršitev neprevajanja listine v tujem jeziku zaradi domnevnega nerazumevanja tujega jezika s strani pooblaščenih oseb, kot tudi samo dokazno oceno. A. A. ni bil dolžan priskrbeti prevoda listin v tem postopku, vendar pa to ne pomeni, da te možnosti ni imel in da bi bil kakor koli omejen pri ugovarjanju dokazni oceni v zvezi s temi listinami, pri čemer se je sam odločal, ali bo to svojo pravico uveljavljal na podlagi prevedenih oziroma neprevedenih listin.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - obrazložitev
O razlogih za zavrnitev tožničine cenitve in o načinu izračuna vrednosti ob pridobitvi je prvostopenjski organ s pozivom z dne 30. 9. 2019 obvestil tožnico, pooblaščenec tožnice pa je organu posredoval odgovor po elektronski pošti z dne 11. oktobra 2019, v katerem je s pomočjo cenilca tožnica podala ugovor glede ustreznosti s strani prvostopenjskega organa izbranih transakcij. V tem ugovoru prvostopenjski organ na te ugovore v izpodbijani odločbi ni odgovoril je obrazloženo pojasnila, zakaj meni, da najmanj dve od štirih prodaj, ki jih je v oceni vrednosti upošteval prvostopenjski organ, nista ustrezni primerljivi transakciji. Prvostopenjski organ na te ugovore v izpodbijani odločbi ni odgovoril.
dohodnina - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - drugače rešeno predhodno vprašanje
Nov dokaz predstavlja le tisti dokaz, ki je v času prejšnjega postopka že obstajal, le vedelo se ni zanj (t.i. novo odkriti dokaz). Enako velja za zatrjevana nova dejstva – tudi ta so morala, če jih želi stranka uspešno uveljavljati v predlogu za obnovo, obstajati že v času odločanja organa v prejšnjem postopku.
Postopek odmere davka, v katerem je bila izdana dokončna odločba, je tako mogoče obnoviti le pod pogoji in iz razlogov, ki so taksativno navedeni bodisi v ZDavP-2 (89. člen) bodisi v ZUP (260. člen), katerega pravila se subsidiarno uporabljajo tudi v davčnih postopkih (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2).
Z očitkom, da davčni organ v prejšnjem postopku ni ugotovil vseh za odločitev relevantnih dejstev, ker ni izvedel s strani tožnika predlaganih dokazov, pa tožnik v predlogu za obnovo uveljavlja kršitev pravil postopka, zaradi česar pa obnova po zakonu ni dopustna.
ZDDPO-2 člen 12, 17, 55a. ZDDV-1 člen 82, 82/1, 82/1-6.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - povezane osebe - davčno priznani odhodki - račun - sestavine računa - opravljena storitev - pomanjkljivi računi - dokazno breme - olajšava za investiranje - pravica do odbitka vstopnega DDV
Vsebina petih računov kot takšna ni sporna. Glede razlogov, iz katerih je šteti račune po določbah SRS in ZDDV-1 za neverodostojno oziroma neustrezno podlago za knjiženje stroškov in za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, se sodišče v celoti strinja s presojo davčnih organov, po kateri računi z ozirom na njihovo pomanjkljivo oziroma nedoločno vsebino sami po sebi ne izkazujejo dejanske oprave storitev in tudi ne uporabe zaračunanih storitev za pridobivanje (obdavčenih) prihodkov. Tožeča stranka v tej zvezi ves postopek DIN in v tožbi nasprotno trdi, da so obravnavani računi ustrezna podlaga tako za knjiženje stroškov kot tudi za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV. Utemelji pa svojo trditev zgolj z nadaljnjo trditvijo, da so bile storitve po računih opravljene, ki jo nadgradi s pozivom davčnemu organu, da dejansko stanje v tej smeri razišče. Pri čemer že davčni organ tožeči stranki pravilno pojasni, da je v primeru, ko so ugotovljene pomanjkljivosti listin in s tem vzpostavljen dvom v njihovo verodostojnost, na davčnem zavezancu, da verodostojnost listin izkaže in da to ni dolžnost, ki bi jo nosil davčni organ
dohodnina - drugi dohodek - član kmečkega gospodinjstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti
Drugi odstavek 70. člena ZDoh-2 res določa, da se davčna osnova od drugih dohodkov pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu, vendar pa mora organ vsaj po prejemu ugovora zavezanca, ki ugovarja, da ne opravlja kmetijske dejavnosti, in da tudi ni član kmečkega gospodinjstva, navedeno raziskati.
davek od premoženja - zavezanec za davek - osnova za davek - poziv stranki k izjavi - oprostitev plačila davka - zahteva stranke
Sodišče pritrjuje tožečima strankama, da je v 162. členu ZDO določeno, da so davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za 10 let. Vendar sodišče opozarja, da lahko začasno oprostitev zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je namreč stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej, saj ne gre za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec - službeno potovanje - dohodek iz zaposlitve - dokazno breme
V pogodbah o zaposlitvi so imeli delavci glede kraja opravljanja dela določeno, da bo delavec delo opravljal v poslovnih prostorih družbe in zunaj poslovnih prostorov oziroma sedeža družbe - območje dejavnosti delodajalca doma oziroma v tujini. Glede na navedeno so bili delavci napoteni na začasno delo v tujino, kar posledično pomeni, da je davčni organ na podlagi potnih nalogov izplačane zneske pravilno obdavčil kot dohodek iz zaposlitve, tožniku kot izplačevalcu dohodka pa odmeril akontacijo dohodnine.
ZDavP-2 člen 143. ZUP člen 113, 242. ZUS-1 člen 36, 36-1, 36/1-6.
davčna izvršba - nadomestni sklep - stroški upravnega postopka - uspeh v postopku - breme stroškov postopka - absolutno zastaranje - odpis dolga - pravni interes
V delu, v katerem je davčni organ zavrnil zahtevek za vračilo stroškov postopka, ima tožnica prav, ko navaja, da je odločitev napačna glede nepriznavanja stroškov upravnega postopka, ki se nanaša na stroške odvetniškega zastopanja v zvezi s (prvo) pritožbo, ki jo je davčni organ rešil na prvi stopnji in izdal nadomestni (izpodbijani) sklep po prvem odstavku 242. člena ZUP. Pri tem davčni organ ni upošteval določb drugega odstavka 113. člena ZUP.3 V obravnavanem primeru gre za postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal ugodno, kar pomeni, da gredo v tem primeru stroški v breme organa.
V zadevi pa ni (več) sporno, da je pravica do izterjave v tej zadevi obravnavanega davčnega dolga absolutno zastarala, saj tožnica sama navaja, da ji je bil v tej zadevi izterjevani dolg v celoti odpisan, kar potrjuje tudi toženka v pripravljalni vlogi. Zato si po presoji sodišča tožnica s tožbo tudi v primeru uspeha v upravnem sporu glede tega ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - pravica do oprostitve plačila ddv - račun - pomanjkljivi računi - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - pomanjkljivi podatki - dokazno breme
Dokumentacija, ki so jo predložili avtoprevozniki, je pokazala, da prevoz, kot izhaja iz CMR, ni mogel biti opravljen, saj so prevozniki s tovornimi vozili, navedenimi v CMR, istega dne opravili druge prevoze za druge naročnike. Na tožniku je, da predloži popolne in verodostojne listine, iz katerih je povsem jasno razvidno izpolnjevanje za oprostitev plačila DDV. Takšnih listin tožnik ni predložil. Zato odgovornosti za popolnost CMR ne more prelagati na prevoznike, saj na njem dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev za oprostitev.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - davek od drugih dohodkov - obračun davka - račun - pomanjkljivi računi - verodostojna listina - oprava storitev - namenska poraba sredstev - tipska pogodba
Tožeča stranka ni dokazala, da so bile storitve opravljene in da so bile najprej zaračunane naročnikom. Dokaznih listin v tej zvezi namreč, kljub pozivu davčnega organa, tožeča stranka ni predložila. Navedeni so tudi razlogi, zakaj listine, ki jih je predložila, niso ustrezne. Tako se davčni organ izrecno opredeli do predloženih potrdil o poplačilu terjatev z gotovino in jih tudi po presoji sodišča kot nezadosten dokaz utemeljeno zavrne. To še dodatno in konkretno utemelji s stanjem na konto kartici 221, ki plačil, opravljenih z gotovino, ne izkazuje.
Evidence gotovinskega poslovanja tožeča stranka neprerekano ni vodila. Prav tako tožeča stranka ni evidentirala stroškov službenih poti, ki jih sicer zatrjuje v svojih vlogah. Letna posojilna pogodba z direktorjem oziroma sklenjene tipske pogodbe pa niso dovolj, če ni obenem vodena evidenca in na ta način izkazan (poslovni) namen uporabe sredstev med letom. Prav tako niso dovolj pojasnila. Kar pomeni, da poraba denarja za dejavnost in s tem za poslovni namen ni izkazana.
davek na dodano vrednost (DDV) - rabljeno motorno vozilo - nakup in prodaja rabljenih vozil - splošna shema - posebna shema - missing trader - subjektivni elementi - dokazovanje
Zavezancu, ki prejme račun z maržno ureditvijo, ni mogoče zavrniti pravice do maržne ureditve, tudi če dobavitelj v resnici ni uporabil te ureditve, razen če zavezanec ni ravnal v dobri veri ali ni sprejel vseh možnih razumnih ukrepov, da bi se prepričal, da ne sodeluje v davčni utaji. Tozadevno sodišče pritrjuje tožniku, da bi moral davčni organ najprej ugotoviti objektivne elemente, ki utemeljujejo davčno utajo (torej kdo in kako je storil goljufijo), ter nadalje tudi tiste, ki utemeljujejo tožnikovo slabovernost ali odsotnost preventivnih ukrepov. Navedeno pa v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, tj. ni opredeljeno, kako naj bi tožnik dejansko aktivno sodeloval pri utaji, glede na to, da med strankama ni sporno, da je tožnik rabljene avtomobile dejansko imel na zalogi in jih je tudi prodal končnim kupcem.
Glede na to, da je revizijsko sodišče pogodbe o preužitku opredelilo za neobdavčljive odsvojitve kapitala skladno z 2. točko 95. člena ZDoh-2, posledično po presoji sodišča v primeru odsvojiteljev po pogodbah o preužitku ne morejo priti v poštev določila o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena ZDoh-2. Ta institut je bil na novo uveden z ZDoh-1 zaradi omilitve posledic široke opredelitve pojma odsvojitve kapitala. Kadar bi bile posamezne odsvojitve obdavčene, lahko z uveljavljanjem odloga odsvojitelj doseže, da se njegova davčna obveznost v trenutku odsvojitve ne ugotavlja. Odsvojitve po pogodbah o preužitku pa se, kot rečeno, po 95. členu ZDoh-2 štejejo za neobdavčljive.
davčna izvršba - izvršilni naslov - stroški postopka
V obravnavanem primeru se je kasneje izkazalo, da je bil sklep o davčni izvršbi izdan neupravičeno, zaradi česar po presoji sodišča v takem primeru dolžnik – tožnik ni tisti, ki bi moral plačati stroške davčne izvršbe.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - direktor družbe - dvig gotovine - drugi dohodek - izjava - opredelitev do dokazov - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj se davčni organ ni opredelil glede izjave A. A. o prejemu gotovine s strani tožnice, ki jo je tožnica predložila v postopku, in ki se nanjo sklicuje tudi v tožbi. Z njo je tožnica v postopku dokazovala, da je gotovino predajala prokuristu družbe.
ZFPPIPP člen 21, 408, 408/2. ZDavP-2 člen 106, 125, 126.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - osebni stečaj - prednostne terjatve - odpust obveznosti - novela - zastaranje - odpis
Ugovor tožnika, da se 21. člen ZFPPIPP ne nanaša na terjane prispevke nima podlage v izreku sklepa o odpustu obveznosti z dne 21. 10. 2019 (kjer je v 2. točki določeno, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 9. 8. 2016, razen tistih, kot jih določa drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP), niti v določbah ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP jasno določa, da imajo naravo prednostnih terjatev tudi „nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov“, torej vseh prispevkov, tako prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja, kot tudi za prispevke za socialno varnost za zasebnike, kar pomeni, da na te obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski nadzor - prepoved opravljanja dejavnosti - stečaj - izbris iz registra - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
davek od dohodkov iz dejavnosti - zavrženje pritožbe - vročanje - osebni stečaj - poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti
Z odločbo, zoper katero tožnik kot stečajni dolžnik vlaga pritožbo, se mu dodatno odmeri in naloži v plačilo davek od dohodka iz dejavnosti in pripadajoče obresti. Vložitev pritožbe je vsekakor pravno dejanje (v upravnem postopku), ki zadosti pojmu „drugi posli in dejanja“ iz citiranega 386. člena ZFPPIPP, z njim pa tožnik kot stečajni dolžnik nasprotuje obveznosti, ki se mu nalaga z davčno odločbo. Gre torej za obveznost, ki vpliva na čisto vrednost tožnikovega premoženja, ne vpliva pa na premoženje, kot je opredeljeno v prvem odstavku 10. člena ZFPPIPP in s tem na premoženje, ki po drugem odstavku 224. člena spada v stečajno maso. Poslovno in tudi procesno pa je po dikciji zakona in tudi po citirani sodni praksi omejeno zgolj razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, zato tožnikova poslovna in s tem tudi procesna sposobnost za vložitev pritožbe v konkretnem primeru po presoji sodišča ni omejena.