ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/3, 27b, 27d. Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2017) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo
V konkretni zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoj po četrti točki prvega odstavka 10. člena ZDRS, ki določa, da mora imeti prosilec za sprejem v državljanstvo zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Po določbi devetega odstavka 10. člena ZDRS se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu; pri tem mora imeti sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati. Pri izračunu sredstev, s katerimi razpolaga tožničina družina, se morajo od dohodkov za vodenje družbe, ki jih prejema njen mož, odšteti ne le zneski davkov, pač pa tudi znesek prispevkov za socialno varnost.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnica ohranja središče življenjskih interesov v Sloveniji. Najpomembnejšo osebno vez v Sloveniji nedvomno predstavlja tožničina hči A.A., ki jo tožnica tudi materialno podpira. Hkrati tožnica v Sloveniji ohranja tudi ekonomski interes, in sicer stanovanjsko hišo, katere lastnica ostaja. Ob navedenem tožnico na Švico veže le zaposlitev, izdano dovoljenje za prebivanje v Švici ter tuja bančna in zdravstvena kartica. Tožnica je sicer v postopku in v tožbi zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti, vendar pa obstoja slednje zgolj z navedbo o skupnem življenju od 6. 10. 2017 dalje, upoštevaje da je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo 8. 3. 2018, tudi po sodni presoji ni uspela izkazati.
ZDoh-2 člen 44. ZUP člen 214. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - obrazložitev odločbe
Kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi lahko šteli, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi, odobrenimi s strani delodajalca in z računi, iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni razvidno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in preveriti, zakaj davčni organ ni razlikoval med prevozom na delo in z dela in službeno potjo, kljub temu, da se v upravnem spisu nahaja tabela obračuna potnih in ostalih stroškov, ki jo je tožnik pripravil skladno z navodili prvostopenjskega organa, in iz katere izhajajo relacije, ki jih je tožnik opravil v letu 2015, in ki naj ne bi predstavljale le poti na delo in z dela ampak tudi službene poti.
Sodišče ne sledi razlogom tožnika v tožbi, da gre v danem primeru za absurdno situacijo, ko na eni strani država krije tožniku plačilo prispevkov za socialno varnost, po drugi strani pa terja od tožnika plačilo prispevkov za socialno varnost. Navedena okoliščina ne predstavlja okoliščine iz 7. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2, da je tožnikov dolg, ki se izterjuje, ugasnil na drug način, kot to napačno meni tožnik. Dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne pomeni, da zoper tožnika ni mogoča izvršba, marveč le, da so ta denarna sredstva izvzeta iz izvršbe. V postopku ustavitve davčne izvršbe, enako kot v postopku s pravnimi sredstvi zoper sklep o davčni izvršbi (prim. sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova. Ugovori, s katerimi tožnik oporeka pravilnosti in zakonitosti izdaje predmetnega sklepa o izvršbi in njegovi izvršljivosti, na odločitev v tem sporu nimajo vpliva.
davek na dodano vrednost (DDV) - zloraba sistema DDV - preprodaja avtomobilov - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - splošna shema - subjektivni element - objektivna okoliščina - vsebina računa
Z izpodbijano odločbo se ugotavlja t.i. subjektivni element (objektivne okoliščine, ki dokazujejo tožnikovo védenje o sodelovanju pri transakcijah, ki so del utaje DDV), ki ga je organ kot pravni standard v obravnavanem primeru napolnil s tem, da so bili prejeti računi madžarskega dobavitelja nepravilno številčeni in sestavljeni, da so bila plačila vršena z gotovino, o plačilu pa ni bilo dokazov, da tožnik ni poznal imen oseb, s katerimi je sklepal posle, da ni bilo dokazov o prevzemu in prevozu vozil, da se na naslovu dobavitelja nahajajo stanovanje hiše, da ni bil jasen kraj glede prevzema vozil.
dohodnina - odmera dohodnine - pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - drugi dohodek - povprečenje
V obravnavani zadevi pri izplačilu odkupne vrednosti, torej sredstev, ki so se več let vplačevala v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne gre za izplačilo, ki bi bilo primerljivo z dohodkom iz delovnega razmerja. Ker gre za drugačno naravo dohodka, ki po presoji sodišča ni primerljivo z dohodki iz delovnega razmerja, se sodišče strinja s stališčem davčnega organa, da niso podani pogoji za uporabo instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 16. ZZVZZ člen 6, 6/1, 6/1-6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - zavarovalna podlaga - zavarovanec - tožbena novota
Ni spora, da družba A. d.o.o. ni izbrisana iz poslovnega registra, da se sedaj nad njo vodi postopek stečaja in da je tožnik v poslovnem registru vpisan kot družbenik, do začetka stečajnega postopka (14. 6. 2018) pa tudi kot direktor navedene družbe. Spora pa tudi ni, da je tožnikova lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva navedene gospodarske družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba v obdobju od 1. 4. 2016 dalje, za poln zavarovalni čas 40 ur na teden, ugotovljena s pravnomočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik kot zavezanec za obdobje od 1. 4. 2016 do 31. 10. 2017 ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost, odločitev v zadevi ni mogla biti drugačna.
dohodnina - status rezidenta - rezident - stalno prebivališče
Gre za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene, ki se skladno z ZDoh-2 in ustaljeno sodno prakso, na katero se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, ugotavlja izključno na podlagi slovenske notranje zakonodaje, v kateri ni podlage za uporabo Konvencije med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kot se smiselno uveljavlja v tožbi. Njene uporabe pri ugotavljanju rezidentskega statusa na podlagi nacionalne zakonodaje tudi ne narekujejo določbe Konvencije.
V upravnem spisu se nahaja e-sporočilo, da je bil predmetni izvršilni naslov odložen v osebno mapo tožnika v sistemu eDavki, s katerim se tožnika obvešča, da je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen dokument, ki ga je potrebno tožniku osebno elektronsko vročiti. Iz njega je razvidno tudi opozorilo tožniku, dano v skladu z določbo 85.a členu ZDavP-2, da se vročitev po e poti opravi tako, da se dokument odloži v portal eDavki, naslovniku pa se posreduje informativno sporočilo v portal eDavki ter na njegov e naslov, če ga je posredoval davčnemu organu, da mora dokument prevzeti v 15 dneh. Tožnik je bil z e-sporočilom v portalu eDavki 23. 9. 2017 ponovno opozorjen, da mu je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen naveden dokument. Dne 30. 9. 2017 je bil tožnik tudi seznanjen, da je prišlo do fikcije vročitve dokumenta, zato se v skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 vročitev šteje za opravljeno, dokument pa si lahko tožnik ogleda z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.
globa za prekršek - izterjava dolga - odpis dolga - stroški davčnega postopka - oprostitev plačila stroškov
Globe, ki jih v postopku o prekršku izrekajo prekrškovni organi in sodišča, izvršuje pristojni davčni organ na podlagi 212. člena ZDavP-2 in 202. člena ZP-1. Na podlagi določbe 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v davčnih zadevah sicer dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, vendar pa se ta določba ne uporablja v zadevah, kjer davčni organ opravlja le izvršbo, ne vodi pa knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, torej tudi v primeru izterjave glob, izrečenih v prekrškovnem postopku (drugi odstavek 110. člena ZDavP-2). ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. O prekrških in sankcijah za te prekrške ter pogojih za izvršitev teh sankcij, torej tudi za plačilo glob, se zato odloča le v postopku o prekršku. Davčni organ je pristojen zgolj za izterjavo globe, ki je zavezanec ni plačal v roku, ne pa za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje take sankcije. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja se zato pri izterjavi glob in stroškov postopka za prekrške ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog ali oprostitev plačila globe mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku, torej pred za to pristojnim prekrškovnim organom ali sodiščem, ki odloča v postopku o prekršku.
Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
ZDavP-2 člen 267, 267/2, 267/3, 267/6, 270, 270/1, 271, 287.
dohodnina - odmera dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - samoprijava - uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati, kar pa lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Ta v 271. členu ureja, kdaj najkasneje lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pri tem pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti predhodnega uveljavljanja te posebne olajšave.
davek na promet nepremičnin - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - zavezanec za plačilo - odplačni prenos lastninske pravice - davčna osnova
Iz pravnomočnega sklepa o domiku izhaja, da se tam navedene tožniku lastne nepremičnine domaknejo kupcu za kupnino 4.500,00 EUR. Davčna obveznost je torej v obravnavnem primeru nastala s trenutkom odplačnega prenosa lastninske pravice na tožnikovih nepremičninah, na podlagi zakona, pri čemer ni pomembno, da je do prenosa prišlo brez tožnikove volje, v izvršilnem postopku.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - kmečko gospodinjstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi prvostopenjski davčni organ ugotavljal kakršnekoli okoliščine, ki bi narekovale zaključek, da se tožnik ukvarja z osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnostjo. Ravno nasprotno, davčni organ je ugotovil, da tožnik ni lastnik spornih 11 parcel, ne navaja pa davčni organ, da bi bil tožnik lastnik, zakupnik ali druge vrste uporabnik nepremičnin, ki bi bile relevantne.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ali je tožnik upravičen do vračila preostanka DPN ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom, temveč je bilo o tem odločeno že predhodno, in sicer z odločbo prvostopenjskega davčnega organa iz decembra 2017 (čemur tožnik ne oporeka), posledično pa bi tožnik navedbe, ki jih podaja v tem upravnem sporu, moral in mogel podati v pritožbi in morebitni tožbi zoper zavrnilni del odločbe iz decembra 2017.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je bilo treba zavreči. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep o zavrženju pritožbe tožniku osebno vročen v skladu s 87. členom ZUP dne 23. 8. 2018. Rok za vložitev tožbe je začel teči dne 24. 8. 2018, zadnji dan pritožbenega roka je iztekel dne 7. 9. 2018, pritožba tožnika pa je bila na pošti priporočeno oddana dne 8. 9. 2018, torej prepozno.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Predmetni sklep o davčni izvršbi je nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti in pravni koristi. Ker tožnik naloženih davčnih obveznosti ni izpolnil sam v roku, jih davčni organ s predmetnim sklepom o davčni izvršbi od tožnika prisilno izterjuje. Sklep o davčni izvršbi nima pravne narave odmerne odločbe, ampak gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena.
ZDDV-1 člen 10, 10/1, 10/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 8, 8/1. ZDavP-2 člen 85a, 85a/1, 85a/5.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenos podjetja - pripojitev - nadaljevanje opravljanja dejavnosti - obdavčljiva transakcija - davčno nevtralen prenos - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker je šlo v danem primeru za prenos podjetja kot celote, torej skupka sredstev, ki omogoča izvajanje neodvisne ekonomske dejavnosti, je v tem pogledu v obravnavanem primeru šlo za prenos podjetja, ki se lahko obravnava kot dobava izven sistema DDV. V obravnavanem primeru pa ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj, da prevzemnik, v konkretnem primeru je to družba A., nadaljuje z dejavnostjo prevzete družbe, torej z dejavnostjo, ki jo je pred pripojitvijo opravljala družba B.. Le v primeru, če bi bil izpolnjen tudi navedeni pogoj, prenos podjetja ne bi bil predmet obračuna DDV in bi šlo za transakcijo izven sistema DDV. Le v primeru, če prevzemnik po izvedenem prenosu podjetja ali dela podjetja nadaljuje neodvisno ekonomsko dejavnost prevzete družbe, gre za prenos podjetja ali dela podjetja, ki je izvzet iz obdavčitve z DDV. Le pod navedenimi pogoji gre za poenostavitev obdavčitve z DDV. Določbo petega odstavka 85.a člena ZDavP-2 je mogoče ustavnoskladno razlagati le tako, da je fikcija vročitve mogoča le v primeru, da si je davčni zavezanec dejansko uredil ustrezen dostop do portala eDavki. Vročitev preko portala eDavki, ki jo določa 85.a člen ZDavP-2, zavezuje in velja enako za davčni organ, kot tudi vse v citirani določbi navedene subjekte. Na podlagi prvega odstavka 85.a člena ZDavP-2 davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Po navedeni določbi se mora ravnati tako davčni organ, kot tudi vsi navedeni subjekti, ki imajo hkrati tudi dolžnost, da redno pregledujejo portal eDavki.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi navaja, da sam ni bil zavezanec za plačilo terjanih »davščin«, ampak je bila to družba, v kateri je bil zaposlen. S tem ugovorom pa tožnik v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep, kar v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni možno.