denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - padec na stopnicah - zlom - poškodbe skočnega sklepa in stopala - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravni standard pravične denarne odškodnine - denarna satisfakcija
Za presojo, kako visoka denarna satisfakcija iz naslova prestanega strahu je pravična, ni odločilno le trajanje strahu, ampak tudi okoliščine, v katerih je pretrpljen. Okoliščine, ki na to bistveno vplivajo, so predvsem teža in narava telesnih poškodb in morebitna življenjska ogroženost.
Pravična odškodnina je pravni standard, katerega vsebino določi sodišče v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju, da je treba v bistvenem si podobne primere obravnavati enako in v bistvenem različne, drugače. To seveda ne pomeni, da je ustaljena sodna praksa obvezen pravni vir, a ko gre za škodo, ki v denarju ni ocenljiva in odškodnina ni le njen zrcalni odsev, mora biti odločilni kriterij za njeno odmero prav primerljivost z drugimi primeri prizadetosti iste pravno varovane dobrine, kakor tudi s primeri prizadetosti drugih dobrin. Individualizirana odškodnina praviloma zato ostane v okvirih odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za takšno vrsto škode (primerjalna pravičnost), in zadosti posebnim okoliščinam primera in prizadetosti konkretnega oškodovanca (satisfakcija).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za tožnika, ki mu je toženka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je bil ob poteku odpovednega roka v polovičnem bolniškem staležu, torej je bil zmožen za delo s skrajšanim delovnim časom, ne velja določba tretjega odstavka 116. člena ZDR-1. Ta določba velja le za delavce, ki so ob poteku odpovednega roka (v celoti) odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - razveljavitev sklepa
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje predlogu toženke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ugodilo, ne da bi mu dalo možnost, da se izjavi. S takšnim postopanjem je bilo poseženo v njegovo pravico do kontradiktornega postopka, ki ima pomen v vseh sodnih postopkih. Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena ZIZ), je postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Pravica do izjave stranki zagotavlja možnost, da predstavi svoja stališča v postopku in tako vpliva na odločitev, ki posega v njene pravice in interese. Nujen predpogoj za uresničitev te pravice je predhodna seznanitev stranke s procesnimi dejanji nasprotne stranke, glede katerih ima pravico do izjave.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja - obseg zapuščine
Ker je dolžnica izkazala, da je vrednost zapuščine 5.538,00 EUR ter da je na račun zapustnikovih dolgov poravnala 3.000,00 EUR, pri tem pa iz izvršilnih postopkov v zvezi z drugimi zapustnikovimi upniki ne izhaja, da bi dolžnica karkoli poplačala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžničin ugovor z dne 3. 6. 2020, da odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v celoti neutemeljen, saj je preostanek razpoložljivega premoženja, to je 2.538,00 EUR višji od terjatve v predmetnem izvršilnem postopku, ki na dan zapustnikove smrti znaša 2.028,021 EUR.
sodna taksa - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - zakonski rok - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga
Tožnica je bila v sklepu višjega sodišča opozorjena, da v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča. Ta sklep je bil pooblaščenki tožnice vročen 5. 11. 2020, zato se je rok za plačilo sodne takse, upoštevajoč, da od 16. 11. 2020 do 31. 1 2020 roki niso tekli zaradi razglašene epidemije, iztekel s 5. 2. 2021.
Zakon za primer, ko višje sodišče zavrne pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse (za pritožbo), ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ampak le opozorilo iz sedmega odstavka 34.a člena ZST-1.
S tem, ko je tožnik kot pooblaščenec zavarovanca ponujeno poravnavo sprejel kot delno plačilo toženkine obveznosti do zavarovanca, je bistveno spremenil ponudbo, saj sprememba spreminja predlagani obseg odgovornosti toženke do zavarovanca.
ZPP člen 213, 213/2, 286b, 287, 287/2.. ZZVZZ člen 25.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1.. URS člen 50, 51.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - pravica do zdravstvenega varstva
Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča RS, pravica do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predstavlja eno od temeljnih pravic iz 50. in 51. člena Ustave. Zakonodajalec je pravice iz zdravstvenega varstva realiziral z vzpostavitvijo mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej iz javnih sredstev. V mrežo so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo. Zavarovanec, ki se odloči uveljaviti zdravstvene storitve v zasebnih zavodih, ki z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije nimajo sklenjene koncesijske pogodbe in ne v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
Ker je v obravnavnem primeru dokazana uveljavitev nenujnih zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih, je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih odločb in povračilo vtoževanih stroškov storitev izven javne zdravstvene mreže, utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050870
KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZKP člen 344, 344/1, 354, 369, 369/1, 369/1-3, 372, 372-1, 378, 378/4.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obvestilo o pritožbeni seji - obrazloženost pritožbenih navedb - modifikacija obtožnega akta - konkretizacija izvršitvenega dejanja - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - skrb za varstvo in vzgojo - izvedenec klinične psihologije - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje po 192. členu KZ-1 je glede možnega storilca oblikovano kot posebno (delictum proprium), zakonodajalec pa je poleg staršev, skrbnikov in rejnikov obseg možnih storilcev razširil tudi na drugo osebo. Druga oseba pa je tista, ki ima enake oziroma podobne dolžnosti do mladoletne osebe, kot jih imajo starši, skrbnik in rejnik. Tako so lahko storilci kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1 tudi otrokovi stari starši.
ZPIZ-2 člen 390, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. ZDSS-1 člen 63.. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (1983) točka 12a.
invalidnina za telesno okvaro - višina telesne okvare
Za zavrnitev tožbenega zahtevka za priznanje pravice do invalidnine je poleg obrazloženega, da za stanja, ki so podana pri tožniku bodisi telesna okvara v Seznamu ni določena, ali pa tožnik za posamezno stanje ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, je ključnega pomena še dejstvo, da sodišče zaradi tega ni moglo ugotoviti, ali gre za telesno okvaro zaradi posledic poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, kot edina relevantna vzroka za priznanje pravice do invalidnine na podlagi določb ZPIZ-2 veljavnih na dan uveljavljanja pravice do invalidnine za telesno okvaro (14. 6. 2018). Pri tožniku je od 10. 6. 1989 podana telesna okvara po VII B točki 12 a Seznama (skrajšanje noge 3 do 7 cm), vzrok pa je poškodba izven dela. Za takšno telesno okvaro pa ni nobene podlage za priznanje pravice do invalidnine.
Ker je prispel umik pritožbe, preden je pritožbeno sodišče o njej odločalo, je v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP treba ugotoviti, da je pritožba umaknjena.
nadaljnji izvršilni stroški - izvršba na premičnine - stroški izvršitelja
Ker je upnik rubež preklical, krivda za neizveden rubež ni bila na dolžniku, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so bili stroški v zvezi z neizvedenim rubežem za predmetno izvršbo potrebni.
škodni dogodek - premoženjska škoda - izreden vremenski pojav - naravni vir - višja sila - naravna nesreča - opozorilo - dolžno ravnanje - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - vzrok za nastanek škodne posledice - stopnja skrbnosti
Zavarovanec je lahko pričakoval, da veter odnese sporne panele. Škodo bi lahko preprečil tako, da bi jih obtežil ali privezal. Ker ni tako ravnal, je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Opustil je dolžnostno ravnanje, ker ni zagotovil ustreznega shranjevanja panelov
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena niti v določbah 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Glede na navedeno in ker je torej pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje obsojenkino pritožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - pravočasnost izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - pravica do vrnitve danega - denarno nadomestilo - dokazna ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Ker narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, torej izdelava digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, očitno in na prvi pogled nasprotuje vrnitvi, je pritožbeno sodišče pritrdilo tožeči stranki, da ji mora tožena stranka plačati vsaj 4.100,00 EUR, in sicer kot ustrezno denarno nadomestilo. Ker tožena stranka višini terjatve v tem delu pred sodiščem prve stopnje ni izrecno nasprotovala, je pritožbeno sodišče glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo na seji spremenilo tako, da je na podlagi določbe drugega odstavka 111. člena OZ tožbenemu zahtevku za 4.100,00 EUR ugodilo.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - zakonske domneve - bolj verjetna pravica - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - posamezni del stavbe - izkaz verjetnosti - odločanje na podlagi verjetnosti - oprava naroka v nepravdnem postopku - neobvezen narok - ustne izjave zunaj naroka - odločanje na podlagi stanja spisa - splošni skupni del
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti v smislu čim hitrejše in čim celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil z nižjim dokaznim standardom, to je izkaz verjetnosti (18. in 24. člen ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je na podlagi zgoraj navedenega in ob nasprotovanju predlagatelja postopka (skupnosti etažnih lastnikov) pritožnikovemu zahtevku pravilno kot (bolj) verjetno ocenilo, da je del št. 30 splošni skupni del stavbe. V skladu z določbo prvega odstavka 29. člena ZVEtL-1 sodišče opravi narok le, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Udeleženca pa lahko zasliši zunaj naroka, če se mu zdi to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali pridobitev izjave o posameznem predlogu udeleženca (tretji odstavek 29. člena ZVEtL-1). V postopku vzpostavitve etažne lastnine se torej praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.
kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - retransmisija glasbenih del v radijskih programih - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - običajen avtorski honorar - višina honorarja - zamuda - zakonske zamudne obresti - rok za zastaranje
Dejstvo, da tožena stranka ni vedela za točno višino svoje obveznosti, ne pomeni, da je riziko nepravočasnega plačila prešel na tožečo stranko. Domet zakonske domneve iz drugega odstavka 158. člena ZASP ni takšen kot prikazuje pritožnica. V primeru neobstoja tarife kolektivne organizacije pogoji za nastop domneve o prenosu pravic za uporabo varovanih del na uporabnika niso podani. V ravnanju tožeče stranke (zaradi vložitve tožbe v letu 2018, za obveznost, nastalo v letu 2014) ni elementov procesne zlorabe, zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o njenem koristoljubju zaradi vtoževanja zakonskih zamudnih obresti (za obdobje pred vložitvijo tožbe).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera pravične denarne odškodnine - uspeh v pravdi
Tožnica je v obravnavanem škodnem dogodku utrpela topo poškodbo desne roke, imela je poškodovan mezinec desnice, očitno pa je dobila tudi udarec v 5. dlančnico desnice. Odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 1.850,00 EUR tako, upoštevajoč razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, predstavlja skoraj 1,5 povprečne mesečne neto plače, kar pa je povsem primerljivo z odškodninami za podobne škode, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode tožnice.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 2. odstavka 154. člena ZPP in uspeh pravdnih strank v postopku nepravilno določilo, ker ni upoštevalo, da je bil v predmetni zadevi sporen tako temelj kot tudi višina tožbenega zahtevka, zaradi česar bi moralo uspeh določiti ločeno glede na uspeh po temelju in po višini ter upoštevati tako izračunani skupni (povprečni) uspeh. Uspeh v pravdi se praviloma sicer res določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“. Sodna praksa, ki je glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča gre za takšen primer tudi v tej konkretni pravdi, v kateri je bil sporen tudi temelj tožbenega zahtevka, saj se je večina dokaznega postopka izvajala prav zaradi ugotavljanja temelja zahtevka, zaradi katerega je ta postopek od povprečnega dokaznega postopka v drugih zadevah bistveno odstopal tako po trajanju (številu opravljenih narokov) kot tudi po stroškovni plati, povzročil pa je tudi znatne stroške v primerjavi s tistimi, ki so nastali v nadaljevanju postopka v zvezi s samo višino tožbenega zahtevka.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - ugotovitveni del zahtevka - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - prepoved bodočih motilnih dejanj - posestnik - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - ugotovitveni del izreka v posestnem sporu
Teorija in sodna praksa sta enotni, da ugotovitveni zahtevek v tožbi zaradi motenja posesti ni potreben in ne ustreza bistvu sodnega varstva v posesornih sporih. V tožbi zaradi motenja posesti zadošča oziroma je potreben samo dajatveni zahtevek. Dajatveni del zahtevka pa predstavlja tako vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (restitucijski zahtevek), kot tudi prepoved bodočih motilnih dejanj (prepovedni zahtevek). Tožnik lahko uveljavlja restitucijski in prepovedni zahtevek hkrati ali samo enega od njiju.
Med pravdnima strankama je nesporno, da je toženec kot prodajalec z družbo A. d.o.o. kot kupcem dne 21. 10. 2020 sklenil pogodbo o prodaji predmetne nepremičnine, da je v času odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi ta gospodarska družba vknjižena kot lastnica obravnavane nepremičnine, da je torej toženec med pravdo nepremičnino, ki je njen predmet, odtujil tretji osebi. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 34. člena SPZ, ki določa, da z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem, povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožencu, ki ni več lastnik obravnavane nepremičnine, ni mogoče odrediti vrnitve v prejšnje stanje, saj mu ni mogoče odrediti posegov v tujo stvar in omogočanje nadaljnje uporabe nepremičnine, ki v času odločanja ni več v njegovi lasti, posledično je zato pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi vseh tožbenih zahtevkov (razen ugotovitvenega, ki ga je, kot je bilo predhodno obrazloženo, sodišče prve stopnje zavrglo), tudi prepovednega, ki je vsebinsko povezan z restitucijskim zahtevkom in namen katerega je omogočanje nemotene nadaljnje uporabe obravnavane nepremičnine.
Po pravnomočnosti lahko stranka predlaga obnovo postopka, med drugim, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena, (4. točka 394. člena ZPP), pri čemer je predlog za obnovo postopka tudi v tem primeru vezan na tridesetdnevni subjektivni zakonski rok (3. točka prvega odstavka 396. člen ZPP), ki ga ni mogoče podaljšati.
obvezna razlaga odvetniške tarife - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Obvezna razlaga 15. člena OT tako ne more po hierarhiji pravnih aktov poseči v določbo 17. člena ZOdv, ki je po hierarhiji višji pravni akt, kakor je to OT. Kot že obrazloženo zgoraj so sodišča vezana na ustavo in zakon in zato je sodišče prve stopnje pravilno, kot osnovo za odmero nagrade uporabilo zakonsko določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.