OZ člen 619, 633, 634, 634/1, 636. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarnih napakah - vzrok za napako - zavrnitev dokaznega predloga
Kot obvestilo o napakah je mogoče razumeti že ravnanje zakonitega zastopnika tožene stranke (naročnik), ko je na sestanku zakonitemu zastopniku tožeče stranke (podjemnik) pokazal usedline v kozarčkih. Naročnik ima namreč v razmerju do podjemnika položaj laika, zato zadošča, da podjemnika le obvesti o končni posledici napake in ni dolžan navesti vzroka (izvora) napake. Kljub temu, da sta se zakonita zastopnika na sestanku strinjala, da vzrok za napake ni bil v neustreznem zapiranju kozarčkov, to ne pomeni, da obvestilo o napaki takrat ni bilo izdano.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 40, 40/5, 52, 52/1, 52/2, 55, 55/1, 55/1-7, 64, 65, 79.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - ugovor ustavljenega izvršilnega postopka - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - pravni interes - res iudicata v izvršilnem postopku - isto izvršilno sredstvo - iz izvršbe izvzeti predmeti - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - popoln predlog za izvršbo - ugovor tretjega - uveljavljanje pravic v korist tretjega
Pravnomočno ustavljen izvršilni postopek zaradi neuspešne izvršbe ni ovira, ki bi upniku onemogočala ponovno predlaganje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot si napačno tolmači pritožba. Ustavitev postopka predstavlja prenehanje učinkov sklepa o izvršbi v delu dovoljene izvršbe. Ta pa je namenjen le za ustanovitev procesnega razmerja, namenjenega uporabi prisilnih sredstev za izvršitev upnikove terjatve v enkratnem trajanju, dokler terjatev ni poravnana ali dokler se ne pojavijo razlogi za ustavitev.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - preizkus alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Ker samo dejstvo, ali je obdolženka na kraju opravljanja kontrole policistoma izjavila, da ni bila voznica motornega vozila, ni odločilnega pomena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v predmetni zadevi, sodišče tudi utemeljeno ni zaslišalo drugega policista J. Z.. Sicer drži, da naj bi obdolženki preizkus alkoholiziranosti odredil ravno policist J. Z., vendar pa je bilo ugotovljeno, da je koncentracija alkohola v obdolženkinem organizmu takšna, da je potrebno pripraviti obdolžilni predlog zoper obdolženko, pa je nato postopek z obdolženko prevzel in zaključil policist J., ki je tudi izpolnil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti. Zato se je zaslišanje policista J. Z. izkazalo za nepotrebno. Obramba pa zaslišanja tega policista tudi ni nikoli predlagala, niti ni bila s tem storjena nobena absolutna ali relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku, obramba pa tudi ni izkazala vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in ugotovljenim dejanskim stanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052147
ZMZPP člen 48, 52. ZPP člen 8, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - posojilna pogodba - zaslišanje prič iz tujine - zaslišanje prič v tujini po zaprošenem organu - dokazna ocena
Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti (29. člen ZPP). Kot izhaja iz podatkov spisa, sta pravdni stranki državljana Republike Slovenije in imata oba tu stalno prebivališče. Sporno posojilno pogodbo sta sklenila pred albansko notarko v Republiki Albaniji. ZMZPP v 48. členu določa, da je sodišče Republike Slovenije v zadevah z mednarodnim elementom pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Po tem pravilu je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. Stranki se pod določenimi pogoji sicer smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča (52. člen ZMZPP), a ti pogoji v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.
ZNP-1 člen 19, 20, 26, 30. ZZK-1 člen 98, 98/4, 99, 99/1. ZD člen 128.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - udeležba v postopku - priglasitev udeležbe - formalni udeleženci - materialni udeleženci - prepoved odtujitve in obremenitve - pravni interes za udeležbo v postopku
MO je na podlagi oblikovalne odločbe upravnega organa pridobila t. i. prisilno pravico do prepovedi odtujitve in obremenitve. Drži sicer, da je bila v zemljiško knjigo vpisana z zaznambo in ne z vknjižbo (ki je po določbi 27. člena ZZK - namenjena vpisu pravic), a to ne pomeni, da ne gre za pravico.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje - vpis v evidenco kazenskih točk
Ker se poraja dvom v pravilnost vpisov v skupni evidenci kazenskih točk in ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je pritožbeni očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja utemeljen.
zapuščinski postopek - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - obseg zapuščinskega premoženja - čista vrednost premoženja - običajni pogrebni stroški
Vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja - gradnja družinske hiše - dohodki iz delovnega razmerja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
V konkretnem primeru nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja – gradnje in opremljanja hiše. Gre za enoten, skupen projekt pridobitve oz. ustvaritve skupnega doma, kjer je nakup parcele zgolj ena faza tega projekta, del potrebnih poslov in opravil, ki vodi h končnemu cilju – ustvaritvi doma za družino.
Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
Dohodki, ustvarjeni z delom v času trajanja zunajzakonske zveze (plači in drugi prejemki v zvezi z delovnim razmerjem), so bili v času gradnje porabljeni deloma za tekoče potrebe preživljanja, deloma pa za ustvarjanje skupnega premoženja (projekt izgradnje skupnega doma). Pri tem je nepomembno, kateri od partnerjev je »svoj« denar porabil za plačilo delavcev, materiala, kateri pa za nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin.
Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, za katere izkažejo večji interes, pri delitvi solastne stvari pa se praviloma razdeli posamezna solastna stvar. Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi pa je izjema, ki jo je potrebno razlagati ozko. V praksi se ta izjema naredi najpogosteje takrat, ko stranki sami predlagata delitev že v pravdi. Zgolj dejstvo, da toženec razpolaga z računom, na katerem so (bili) prihranki, še ne upravičuje delitve tega dela skupnega premoženja v pravdi, saj bi bilo po tej logiki treba gotovino, ki se nahaja pri enem od skupnih lastnikov, vedno deliti že v pravdi.
Pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevna.
Z navedbami in dokazi o tem, da naj bi storilec v času, ko je imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 16 kazenskih točk, opravil program usposabljanja v rehabilitacijskem programu za izbris kazenskih točk, in da kljub predložitvi dokazila o uspešno opravljenem programu ni prišlo do izbrisa 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, je zagovornik vzpostavil dvom v pravilnost vpisov s skupni evidenci kazenskih točk in ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prve stopnje je storilki s podaljševanjem roka v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znantno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.
stroški pravdnega postopka - povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - sprememba tožbe - malomarnost - pristop na narok - razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo - prepoved povzročanja škode - separatni stroški
Sodišče lahko narok prekliče tudi v primeru, da stranka tega ne predlaga, če oceni, da je to potrebno. Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu ravnalo drugače, nato pa je na naroku ugotovilo, da le-tega ne more opraviti, ker mora preveriti procesne predpostavke glede spremenjene tožbe, to ne more biti v škodo pooblaščenca tožnika.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom o nepristranskosti sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku
Zgolj dejstvo vložene kazenske ovadbe pa samo po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi apriori vzbujala dvom o nepristranskost sodišča ali pri javnosti ustvarila vtis, da je zato omajana nevtralnost sodišča.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk
Kazenske točke se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po poteku dveh let od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, vendar le v primeru, če v tem obdobju storilec ne doseže ali preseže 18 kazenskih točk.
ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ponovna prodaja nepremičnine - spremenjene okoliščine - splošno znana dejstva - epidemija - razveljavitev sklepa
Epidemiološka situacija je vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi, nov predlog pa je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi; torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056581
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3.
izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - poseben transakcijski račun - zamenjava upravnika - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - manjkajoče trditve - materialno procesno vodstvo - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - razveljavitev prvostopenjske sodbe - plačilo sredstev v rezervni sklad - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - aktivna legitimacija za zahtevek na plačilo v rezervni sklad - etažni lastniki kot tožniki - oblikovanje tožbenega zahtevka
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona. Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga ima upravnik po določbi tretjega odstavka 44. člena SZ-1 oziroma šestega odstavka 119. člena SPZ pravico pozvati k plačilu, pri čemer se poziv šteje za verodostojno listino v smislu določb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Poleg tega iz četrtega odstavka 118. člena SPZ izhaja zakonsko pooblastilo upravniku, da v sodnih postopkih (za zavarovanje pravic in koristi etažnih lastnikov) vlaga tožbe v imenu etažnih lastnikov. Upravnik ima torej položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka tj. v lastnem imenu izterjevati stroškov rednega upravljanja, razen, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
Upravnik s predlogom za izvršbo ni zahteval povrnitev stroškov, ki bi jih založil iz lastnih sredstev. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da so kot etažni lastniki nosilci konkretno vtoževane terjatve. Čim je tako, pa ne gre za to, da je upravnik kot tožeča stranka predlog za izvršbo vložil v lastnem imenu in za lasten račun. Podlage za zaključek, da je upravnik nastopal kot stranka, zato ni.
Prejšnji upravnik s prenehanjem pogodbe o upravljanju ni izgubil materialnopravnega upravičenja, temveč procesno legitimacijo za konkretni sodni postopek; trenutni upravnik pa v pravdi nastopa kot novi zastopnik tožeče stranke. Gre za spremembo zastopnika, pri čemer stranka na aktivni strani ves čas ostaja enaka, zato soglasje tožene stranke ni bilo potrebno.
Okoliščina, da je prišlo do spremembe upravnika in ukinitve posebnega računa, na katerem je prejšnji upravnik vodil sredstva rezervnega sklada, na zaključek ne vpliva.
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče tožečo stranko pozvati, naj navedbe o številki novo odprtega posebnega računa z manjkajočimi trditvami dopolni. Sodišče, ki v trditvah ene stranke zazna vrzel, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, ne sme pasivno čakati na potencialno odpravo napake s strani stranke same, temveč mora opraviti materialno procesno vodstvo. Tovrstna aktivnost sodišča je sicer v sporih majhne vrednosti - glede na stroge prekluzijske določbe - res nekoliko omejena, vendar ni izključena. Navedeno velja še zlasti v okoliščinah primera, kakršen je obravnavani, ko je tožeča stranka navedla vsa k dejanskemu stanju pripadajoča dejstva, vendar ima njihov opis zaradi ugovorov tožene stranke v delu vrzel. Drugačno, pretirano formalistično odločanje bi bilo v nasprotju z ustavno zahtevo, da sodišče meritorno odloči v zadevi, ki mu je predložena v odločitev.
invalid - vojak - razporeditev na drugo delovno mesto - ustrezna zaposlitev
Ponudba nove pogodbe o zaposlitvi sicer res ni vsebovala določbe o višini plače, vendar to ne pomeni, da toženka s ponudbo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto Vzdrževalec V-I ni izpolnila svoje obveznosti iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Navedena določba zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Ponujena pogodba tožniku zagotavlja delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Tudi če je posebna odločba o plači po desetem odstavku 92. člena ZObr predvidena le za vojake, na kar opozarja pritožba, je bistveno, da je bila tožniku ponujena ustrezna zaposlitev, kar je pri zagotavljanju pravic invalidom odločilnega pomena. Naknadna odločba o plači bi to pomanjkljivost pogodbe o zaposlitvi sanirala, zoper njo pa bi tožnik lahko ugovarjal, v kolikor bi bila določena v nasprotju z določbami ZObr oziroma ZSPJS.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSM00051041
ZFPPIPP člen 9, 9/3, 229, 322, 373.. ZGD-1 člen 48, 471, 471/1, 471/2, 481, 481/3, 482, 483, 521, 521/1. ZSReg člen 10, 10/1, 34, 34-4.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42.
družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - predlog za vpis spremembe v sodni register - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - odsvojitev poslovnega deleža - prenehanje poslovnega deleža - zavrženje predloga
Stečaj družbe pomeni njeno prenehanje (4. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo (to je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki na podlagi tega in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobijo poslovni delež) preneha, prenehajo oziroma izgubijo pravno naravo iz 471. člena ZGD-1 tudi poslovni deleži. ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež, pač pa je delež družbenika delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnik te pravne osebe (tretji odstavek 9. člena ZFPPIPP). Po začetku stečajnega postopka družbenik tako več ni imetnik poslovnega deleža, pač pa le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP).
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
OZ člen 689, 691, 692, 692/2. ZPP člen 314, 314/1, 358, 358-5, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o prevozu stvari - izguba pošiljke - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kot izvajalec s toženko kot podizvajalcem 15. 10. 2016 sklenila pogodbo, katere predmet so bile storitve prevoza gotovine ter da je v obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 izginilo šest ovojnic z gotovino v skupnem znesku 18.825 EUR.
Zapisalo je, da ostane prevoznik skladno z drugim odstavkom 692. člena OZ odgovoren za izgubo ali poškodbe pošiljk, ki jih ni bilo mogoče opaziti pri izročitvi, če ga je prejemnik o njih obvestil takoj, ko jih je odkril, vendar najkasneje v osmih dneh po izročitvi. Do dileme, kdaj je prišlo do izročitve izgubljene pošiljke, pa se ni opredelilo. Svojo presojo, da je treba izgubljeno pošiljko grajati v osmih dneh od izročitve, je oprlo na komentar Obligacijskega zakonika. Pri tem pa je spregledalo, da 692. člen OZ izgube pošiljke ne omenja. To je logično, saj pri izgubi pošiljke do njene izročitve sploh ne pride. Da je opravičilo uporabo omenjenega komentarja, pa je kot dan izročitve pošiljke štelo kar dan prevzema pošiljke. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo drugega odstavka 692. člena OZ, saj to določilo v primeru poškodbe pošiljke govori o osemdnevnem roku od izročitve pošiljke (naslovniku), ne pa od prevzema pošiljke (pri pošiljatelju).
Prav tako drži pritožbeno stališče, da je odgovornost za izgubo bistveno strožja od odgovornosti za poškodbo in da zato 691. člen OZ celo določa, da mora prevoznik takrat, kadar pošiljko izgubi, pošiljatelju povrniti škodo, pravice do plačila prevoza pa nima.