Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za odlog oziroma obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
Pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije, ker naj bi mu bilo zaradi ekonomskega statusa onemogočeno, da bi o njegovih pravicah odločalo sodišče. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, med drugim tudi kot oprostitev plačila stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov (peti odstavek 26. člena ZBPP). O pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči se zato, kot izhaja iz navedenega, odloča pod pogoji in po postopku, ki jih določa ZBPP.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odlog izvršbe - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - prepozen predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je določilo pritožbeni rok 8 in ne 15 dni, s čimer naj bi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Prvič, napačno določen pravni pouk, četudi bi se sodišču prve stopnje pripetil, ne more pomeniti absolutne bistvene kršitve določb postopka, temveč kvečjemu relativno kršitev. Drugič, noben predpis ne določa, da bi morala sodna odločba vsebovati obrazložitev, zakaj je sodišče določilo pritožbeni rok, kot je zapisan v pravnem pouku (in določen v zakonu). In tretjič, pritožbeni rok v postopkih zavarovanja znaša 8 dni (tretji odstavek 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ), torej je pritožbeni rok določen pravilno.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 40, 40/5, 52, 52/1, 52/2, 55, 55/1, 55/1-7, 64, 65, 79.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - ugovor ustavljenega izvršilnega postopka - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - pravni interes - res iudicata v izvršilnem postopku - isto izvršilno sredstvo - iz izvršbe izvzeti predmeti - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - popoln predlog za izvršbo - ugovor tretjega - uveljavljanje pravic v korist tretjega
Pravnomočno ustavljen izvršilni postopek zaradi neuspešne izvršbe ni ovira, ki bi upniku onemogočala ponovno predlaganje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot si napačno tolmači pritožba. Ustavitev postopka predstavlja prenehanje učinkov sklepa o izvršbi v delu dovoljene izvršbe. Ta pa je namenjen le za ustanovitev procesnega razmerja, namenjenega uporabi prisilnih sredstev za izvršitev upnikove terjatve v enkratnem trajanju, dokler terjatev ni poravnana ali dokler se ne pojavijo razlogi za ustavitev.
OZ člen 619, 633, 634, 634/1, 636. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarnih napakah - vzrok za napako - zavrnitev dokaznega predloga
Kot obvestilo o napakah je mogoče razumeti že ravnanje zakonitega zastopnika tožene stranke (naročnik), ko je na sestanku zakonitemu zastopniku tožeče stranke (podjemnik) pokazal usedline v kozarčkih. Naročnik ima namreč v razmerju do podjemnika položaj laika, zato zadošča, da podjemnika le obvesti o končni posledici napake in ni dolžan navesti vzroka (izvora) napake. Kljub temu, da sta se zakonita zastopnika na sestanku strinjala, da vzrok za napake ni bil v neustreznem zapiranju kozarčkov, to ne pomeni, da obvestilo o napaki takrat ni bilo izdano.
ZNP-1 člen 19, 20, 26, 30. ZZK-1 člen 98, 98/4, 99, 99/1. ZD člen 128.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - udeležba v postopku - priglasitev udeležbe - formalni udeleženci - materialni udeleženci - prepoved odtujitve in obremenitve - pravni interes za udeležbo v postopku
MO je na podlagi oblikovalne odločbe upravnega organa pridobila t. i. prisilno pravico do prepovedi odtujitve in obremenitve. Drži sicer, da je bila v zemljiško knjigo vpisana z zaznambo in ne z vknjižbo (ki je po določbi 27. člena ZZK - namenjena vpisu pravic), a to ne pomeni, da ne gre za pravico.
Pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevna.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja - gradnja družinske hiše - dohodki iz delovnega razmerja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
V konkretnem primeru nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja – gradnje in opremljanja hiše. Gre za enoten, skupen projekt pridobitve oz. ustvaritve skupnega doma, kjer je nakup parcele zgolj ena faza tega projekta, del potrebnih poslov in opravil, ki vodi h končnemu cilju – ustvaritvi doma za družino.
Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
Dohodki, ustvarjeni z delom v času trajanja zunajzakonske zveze (plači in drugi prejemki v zvezi z delovnim razmerjem), so bili v času gradnje porabljeni deloma za tekoče potrebe preživljanja, deloma pa za ustvarjanje skupnega premoženja (projekt izgradnje skupnega doma). Pri tem je nepomembno, kateri od partnerjev je »svoj« denar porabil za plačilo delavcev, materiala, kateri pa za nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin.
Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, za katere izkažejo večji interes, pri delitvi solastne stvari pa se praviloma razdeli posamezna solastna stvar. Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi pa je izjema, ki jo je potrebno razlagati ozko. V praksi se ta izjema naredi najpogosteje takrat, ko stranki sami predlagata delitev že v pravdi. Zgolj dejstvo, da toženec razpolaga z računom, na katerem so (bili) prihranki, še ne upravičuje delitve tega dela skupnega premoženja v pravdi, saj bi bilo po tej logiki treba gotovino, ki se nahaja pri enem od skupnih lastnikov, vedno deliti že v pravdi.
stroški pravdnega postopka - povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - sprememba tožbe - malomarnost - pristop na narok - razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo - prepoved povzročanja škode - separatni stroški
Sodišče lahko narok prekliče tudi v primeru, da stranka tega ne predlaga, če oceni, da je to potrebno. Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu ravnalo drugače, nato pa je na naroku ugotovilo, da le-tega ne more opraviti, ker mora preveriti procesne predpostavke glede spremenjene tožbe, to ne more biti v škodo pooblaščenca tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056581
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3.
izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - poseben transakcijski račun - zamenjava upravnika - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - manjkajoče trditve - materialno procesno vodstvo - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - razveljavitev prvostopenjske sodbe - plačilo sredstev v rezervni sklad - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - aktivna legitimacija za zahtevek na plačilo v rezervni sklad - etažni lastniki kot tožniki - oblikovanje tožbenega zahtevka
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona. Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga ima upravnik po določbi tretjega odstavka 44. člena SZ-1 oziroma šestega odstavka 119. člena SPZ pravico pozvati k plačilu, pri čemer se poziv šteje za verodostojno listino v smislu določb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Poleg tega iz četrtega odstavka 118. člena SPZ izhaja zakonsko pooblastilo upravniku, da v sodnih postopkih (za zavarovanje pravic in koristi etažnih lastnikov) vlaga tožbe v imenu etažnih lastnikov. Upravnik ima torej položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka tj. v lastnem imenu izterjevati stroškov rednega upravljanja, razen, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
Upravnik s predlogom za izvršbo ni zahteval povrnitev stroškov, ki bi jih založil iz lastnih sredstev. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da so kot etažni lastniki nosilci konkretno vtoževane terjatve. Čim je tako, pa ne gre za to, da je upravnik kot tožeča stranka predlog za izvršbo vložil v lastnem imenu in za lasten račun. Podlage za zaključek, da je upravnik nastopal kot stranka, zato ni.
Prejšnji upravnik s prenehanjem pogodbe o upravljanju ni izgubil materialnopravnega upravičenja, temveč procesno legitimacijo za konkretni sodni postopek; trenutni upravnik pa v pravdi nastopa kot novi zastopnik tožeče stranke. Gre za spremembo zastopnika, pri čemer stranka na aktivni strani ves čas ostaja enaka, zato soglasje tožene stranke ni bilo potrebno.
Okoliščina, da je prišlo do spremembe upravnika in ukinitve posebnega računa, na katerem je prejšnji upravnik vodil sredstva rezervnega sklada, na zaključek ne vpliva.
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče tožečo stranko pozvati, naj navedbe o številki novo odprtega posebnega računa z manjkajočimi trditvami dopolni. Sodišče, ki v trditvah ene stranke zazna vrzel, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, ne sme pasivno čakati na potencialno odpravo napake s strani stranke same, temveč mora opraviti materialno procesno vodstvo. Tovrstna aktivnost sodišča je sicer v sporih majhne vrednosti - glede na stroge prekluzijske določbe - res nekoliko omejena, vendar ni izključena. Navedeno velja še zlasti v okoliščinah primera, kakršen je obravnavani, ko je tožeča stranka navedla vsa k dejanskemu stanju pripadajoča dejstva, vendar ima njihov opis zaradi ugovorov tožene stranke v delu vrzel. Drugačno, pretirano formalistično odločanje bi bilo v nasprotju z ustavno zahtevo, da sodišče meritorno odloči v zadevi, ki mu je predložena v odločitev.
ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ponovna prodaja nepremičnine - spremenjene okoliščine - splošno znana dejstva - epidemija - razveljavitev sklepa
Epidemiološka situacija je vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi, nov predlog pa je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi; torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prve stopnje je storilki s podaljševanjem roka v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znantno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk
Kazenske točke se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po poteku dveh let od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, vendar le v primeru, če v tem obdobju storilec ne doseže ali preseže 18 kazenskih točk.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pritožba zoper sklep - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri razlogih, ki jih je storilec navajal za zamudo roka za vložitev pritožbe, gre nedvomno za razloge subjektivne narave in ne za razloge, ki bi bili izven sfere njegovega delovanja. V kolikor storilec ni bil prepričan v pravilno razumevanje pomena posameznega sklepa in v kolikor ni razumel pravnega pouka o možnosti vložitve pritožbe, bi lahko glede tega poiskal pravno pomoč ali se o tem pozanimal na sodišču, pa tega očitno ni storil.
zapuščinski postopek - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - obseg zapuščinskega premoženja - čista vrednost premoženja - običajni pogrebni stroški
Vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili.
V primeru izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sodišče storilcu ta ukrep dolžno izreči in ker pri tem sankcije ne odmerja, nima zakonske podlage, da bi pri odločanju upoštevalo okoliščine, ki v skladu s 26. členom ZP-1 vplivajo na odmero sankcij za storjeni prekršek.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - nedovoljen predlog
Četudi bi namreč tolmačili ZKP širše, gre pri roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vendarle za materialnopravni rok v zvezi s katerim ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje, ne glede na razloge, zaradi katerih je stranka zamudila rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kdo je glavni delničar, določa 384. člen ZGD-1, in sicer gre za delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe. Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona. Določba je jasna, gre za delničarja posameznika, h kateremu se prištevajo le delnice z njim koncernsko povezanih družb. Zato je ni mogoče razlagati na način, na katerega se zavzemajo predlagatelji, to je, da je kot glavnega delničarja treba šteti tudi konzorcij delničarjev, povezanih z delničarskim sporazumom.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - padec na stopnicah - zlom - poškodbe skočnega sklepa in stopala - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravni standard pravične denarne odškodnine - denarna satisfakcija
Za presojo, kako visoka denarna satisfakcija iz naslova prestanega strahu je pravična, ni odločilno le trajanje strahu, ampak tudi okoliščine, v katerih je pretrpljen. Okoliščine, ki na to bistveno vplivajo, so predvsem teža in narava telesnih poškodb in morebitna življenjska ogroženost.
Pravična odškodnina je pravni standard, katerega vsebino določi sodišče v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju, da je treba v bistvenem si podobne primere obravnavati enako in v bistvenem različne, drugače. To seveda ne pomeni, da je ustaljena sodna praksa obvezen pravni vir, a ko gre za škodo, ki v denarju ni ocenljiva in odškodnina ni le njen zrcalni odsev, mora biti odločilni kriterij za njeno odmero prav primerljivost z drugimi primeri prizadetosti iste pravno varovane dobrine, kakor tudi s primeri prizadetosti drugih dobrin. Individualizirana odškodnina praviloma zato ostane v okvirih odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za takšno vrsto škode (primerjalna pravičnost), in zadosti posebnim okoliščinam primera in prizadetosti konkretnega oškodovanca (satisfakcija).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058105
ZKP člen 372, 372/5.. KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona
Pritožnica nima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakonika po 5. točki 372. člena ZKP. Ta kršitev ni podana, saj sodišče prve stopnje z omilitvijo zaporne kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu. Podana bi bila le tedaj, če bi sodišče izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če bi izreklo kazensko sankcijo, ki jo zakon ne pozna ali ne bi izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zaporno kazen omililo v mejah 51. člena KZ-1.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker toženko v pritožbenem postopku zastopa le eden od direktorjev, čeprav je določeno in v poslovni register vpisano skupno zastopstvo, je šteti, da takšni pritožbi nista dovoljeni. Nedovoljeni pritožbi pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 343. členom ZPP zavrže.