KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00050216
KZ-1 člen 51, 51/2, 192, 192/1, 173, 173/3, 176, 176/1. ZKP člen 374.
priznanje krivde - odmera kazni - uporaba omilitvenih določil
Obtoženec krivde ni priznal, ko se je prvič izrekel o obtožbi, pač pa je to storil na glavni obravnavi po že izvedenem obsežnem dokaznem postopku, zato razlog za omilitev mu kazni po drugem odstavku 51. člena KZ-1 ni podan.
ZDR-1 člen 2, 2/1, 91, 91/5.. ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/3, 147, 147/2, 147/4, 149, 149/1, 149/1-5, 149/2, 154, 154-3.. ZODPol člen 50, 61, 61/4.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - premestitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - policist - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Tožniku, ki je zasedal uradniško delovno mesto, je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za strokovno-tehnično delovno mesto upravnika V. Ponujena premestitev, ki jo je tožnik odklonil, je zakonita, saj je po četrtem odstavku 147. členu ZJU mogoče uradnika, če s tem soglaša, premestiti na strokovno-tehnično delovno mesto. Ugotavljanje možnosti premestitve v posledici odvzema pravice izvajanja policijskih pooblastil pred prenehanjem delovnega razmerja je predpisano zaradi varstva oziroma ohranitve zaposlitve uslužbenca. Kolikor delodajalec ugotovi (in v sodnem postopku dokaže), da take možnosti pri policiji ali drugem organu ni, je s tem izpolnjen pogoj za prenehanje delovnega razmerja. Ta se nanaša le na preverjanje možnosti za premestitev na delovno mesto, ki ustreza dejanski izobrazbi uslužbenca. Delodajalec lahko sicer uslužbencu policije v primeru točno opredeljenega kraja opravljanja dela ponudi tudi premestitev v drugem kraju, ki presega omejitve iz drugega odstavka 149. člena ZJU, kot možnost, ki jo uslužbenec lahko sprejme ali ne. Morebitna ponudba takšne premestitve, ki jo uslužbenec odkloni, pa nima za posledico nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za delo policista v primeru odvzema policijskih pooblastil.
ZIUZEOP člen 57, 58, 58a.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - epidemija
V skladu s četrto alinejo 4. točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - pravica do zagovora
Ker toženec kljub svoji dolžnosti iz določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1, tožnika ni seznanil z očitki in datumom, ko bi lahko podal svoj zagovor, je s tem kršil tožnikovo pravico do zagovora, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 5. 2020 nezakonita že iz tega razloga. Sodišče prve stopnje zato pravilno izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - stanje na trr - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR. Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR. Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3. ZIKS-1 člen 8, 8/1, 20, 20/1, 81. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 359, 359/3, 402, 402/3.
način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - odprti oddelek - novela ZKP-N - odložitev izvršitve kazni zapora - pravica do izjave - mnenje zdravniške komisije - direktor zavoda - pristojnost
Novela ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019, je namreč s spremembo tretjega odstavka 359. člena ZKP dodala ustrezno podlago za odločanje o režimu prestajanja (vrsti zavodskega oddelka). Ker pa je takšna možnost za sodišče predvidena zgolj za sodbo, s katero spozna obdolženca za krivega (tretji odstavek 359. člena ZKP), medtem ko zakonodajalec slednje ni uredil tudi za primere, v katerih obdolženec poda predlog za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku po pravnomočnosti obsodilne sodbe, kot je to sicer urejeno za druge, taksativno navedene načine izvršitve kazni zapora v prvem odstavku 129.a člena ZKP, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je predlog obsojenca za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku zavrglo, pravilna. Povedano drugače, ZKP vsebuje pravno podlago zgolj za odločanje sodišča o predlogu obdolženca za prestajanje kazni na odprtem oddelku ob izreku obsodilne sodbe, ne pa tudi za odločanje o kasnejših predlogih, torej predlogih, ki so bili vloženi po pravnomočnosti sodbe. O takšnih predlogih je po nastopu kazni zapora pristojen odločati direktor zavoda za prestajanja kazni zapora (81. člen ZIKS-1).
ZDR-1 člen 156, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/3.. ZSSloV člen 53.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Tožena stranka tožniku v obdobju primopredaje, ki je trajala prvih 14 dni misije, v obdobju od 20. aprila do konca maja 2014, ko je delo opravljal v bazi A., in v oktobru 2014 ni zagotovila skupno 9 dni tedenskega počitka. Na tej podlagi je sodišče tožniku prisodilo odškodnino v znesku 1.293,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za 19 dni neizrabljenega tedenskega počitka pa je zavrnilo na podlagi presoje, da opravila, ki jih je tožnik opravljal kot vojak vezist in vodja skupine na proste dni po vsebini in obsegu ne predstavljajo kršitve njegove pravice do tedenskega počitka.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - podpis sporazuma - izvedenec
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da glede na to, da podpis na Sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni tožnikov, je sporazum ničen in da je to dejstvo hkrati pomembno za presojo ugovora tožene stranke o prekluziji. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno ugovarja presoji sodišča prve stopnje, da je tožnikova tožba pravočasna, vložena v roku 30 dni, kot to določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1. Tožnik je za dejstvo, da mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki izvedel 2. 12. 2019, ko je zaradi spora s toženo stranko, preveril svoj zaposlitveni status pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 219, 219/1.. ZNP-1 člen 175, 178, 178/1.. ZNP člen 145, 145/2.. ZZK-1 člen 19.
nujna pot - dovolitev nujne poti - trasa nujne poti - konkretni opis - pravni standard natančnega opisa - tuja stvar - stvarna služnost na solastni stvari - ovirana uporaba nujne poti - stroški postopka
Izrek ne vsebuje nobenega tekstovnega opisa, po katerem delu služečih nepremičnin nujna pot poteka. Zgolj navedba, da je geodetska skica sestavni del sklepa, ne zadošča, še posebej v konkretnem primeru, ko je z nujno potjo obremenjen le manjši del nepremičnine. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe se nujna pot vknjiži v zemljiško knjigo, zato je zaradi pravne varnosti pomembno, da je opis trase ustrezno opredeljen (določen) in v tej vsebini javno objavljen.
Ustanovitev stvarne služnosti (nujne poti) na solastni stvari je izključena oziroma nemogoča.
Služnostni zavezanec je sicer dolžan dopustiti neovirano uporabo nujne poti oziroma se je dolžan vzdržati posegov v nujno pot, vendar ta obveznost lahko velja le za obremenjeni del njegove nepremičnine. Sodišče prve stopnje mu ne more nalagati drugih omejitev (na drugih delih njegove nepremičnine), ki s koriščenjem nujne poti niso neposredno povezane.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 183, 183/3.. ZPP člen 394, 394-10, 394-11.
obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - oprostilna sodba - zavrnitev predloga za obnovo postopka
Kot nakazano, okoliščine iz kazenskega postopka, ki se nanašajo na čas po pravnomočnosti sodbe iz delovnega spora, že iz slednjega razloga niso relevantne za uporabo 10. točke 394. člena ZPP.
Prav tako iz dikcije 11. točke 394. člena ZPP izhaja, da oprostilna sodba ni upoštevna, kar je ključni razlog, da tudi ta razlog za obnovo postopka ni podan.
Le to dvoje je bistveno za odločitev o predlogu, kar je sodišče prve stopnje, kljub sicer preobširni obrazložitvi, v izpodbijanem sklepu tudi upoštevalo.
To sicer res pomeni, da je za obnovo postopka iz naslova izredne odpovedi lahko relevantna le obsodilna sodba, kar pa je lahko v korist zgolj delodajalcu, da doseže obnovo postopka, v katerem je bila izdana zanj neugodna ugodilna sodba, medtem, ko oprostilna sodba delavcu ne more biti v korist za obnovo postopka, v katerem je bila izdana zanj neugodna zavrnilna sodba.
Vendar pa navedeni problem za presojo pravilne uporabe 11. točke 394. člena ZPP v izpodbijanem sklepu niti ni bistven. Kot tudi ne pritožbeni očitek, da naj bi delovno sodišče tožniku s pravnomočno sodbo kršilo domnevo nedolžnosti. Gre za problem ureditve odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kar pa prav tako presega okvir tega pritožbenega preizkusa.
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta bili izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnikoma nezakoniti. V skladu s 84. členom ZDR-1 je dokazno breme, da je podan utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, torej delodajalca oziroma tožene stranke, ki pa ni dokazala: - da bi tožnika aktivno sodelovala v postopkih za ustanovitev in kadrovsko izpopolnitev konkurenčne družbe za opravljanje pomorske pilotaže; - da bi izdala poslovne skrivnosti, ki se nanašajo na osebne podatke zaposlenih; ter - da bi nagovarjala zaposlene k zaposlitvi pri konkurenčnem delodajalcu. Zgolj dejstvi, da sta tožnika sodelavcu A.A. ponudila v podpis namero o zaposlitvi pri javnem podjetju ter, da sta bila naslovnika elektronskega sporočila z dne 28. 8. 2019 tudi po stališču pritožbenega sodišča ne nudita opore pritožbenemu zatrjevanju, da je tožena stranka s standardom zadostne stopnje verjetnosti dokazala, da so očitki iz izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi z dne 10. 2. 2020 utemeljeni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00052120
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 179.. OZ člen 131, 131/1, 171.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica k nastali škodi ni soprispevala, zadeve iz sodne prakse, na katere se v zvezi z nasprotno presojo sklicuje sodišče prve stopnje, pa upoštevaje vse ugotovljene okoliščine (da je imela lestev pomanjkljivost, ki tožnici ni mogla biti znana, da je prva tožena stranka dopuščala opravljanje dela v nasprotju z navodili za varno delo in da tožnici ni zagotovila pogojev za varno opravljanje dela) niso primerljive obravnavni zadevi.
odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - dejanska razlastitev - metoda za izračun odškodnine - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave - odmera odškodnine za razlaščeno nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine
To, da mora izvedenec mnenje podati strokovno, po svoji vesti in ne po zahtevah strank, ni in ne more biti argumentiran odgovor na konkretne pripombe nasprotne udeleženke, temveč je šele izhodišče za delo izvedenca, ki je v tem postopku ostalo nedokončano.
Pravica stranke do izjave vključuje pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se o rezultatih dokazovanja izjavi. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine kot odmena za nezmožnost uporabe.
duševno zdravje - duševna motnja - duševna bolezen - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zakonski pogoji - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - ponovitvena nevarnost - nujna zadeva - učinek pravnomočnosti
Obdobje dveh mesecev je obdobje, ki je potrebno, da se uredi in začne učinkovati terapija ter stanje udeleženca stabilizira do te mere, da bo dosegel tolikšno kritičnost do svoje bolezni in nujnosti prejemanja terapije tudi po odpustu, da bo sposoben nadaljevati z milejšimi oblikami zdravljenja.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 137, 137/1, 137/2.. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepristop na prvi narok - zamuda - razlogi za zamudo
Nebistvena je tudi pritožbena navedba o kršitvi postopka zaradi nerazpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Nerazpis naroka ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo tožnikovim dejanskim trditvam iz predloga (četudi jih je presodilo kot nerelevantne za ugotovitev upravičenega vzroka za zamudo), zaradi česar je odpadla potreba po ugotavljanju njihove resničnosti v kontradiktornem postopku oziroma na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050429
DZ člen 7, 7/1, 161.
začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - preživnina - potrebe otroka - ogroženo preživljanje
Pritožba ne navaja dejstev, ki bi bila pravno relevantna v zvezi z določitvijo začasne preživnine, s katero se zagotavlja le kritje nujnih eksistenčnih potreb otroka in ne dejanskih stroškov preživljanja, ki se bodo ugotavljali v nadaljevanju postopka.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da naslovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu, ker tožeča stranka uveljavlja denarni zahtevek na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ in gre v konkretnem primeru za vprašanje neopravičene obogatitve in ne za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Ugovor stvarne nepristojnosti ni utemeljen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za določitev stvarne pristojnosti je bistveno predvsem, da zahtevani zneski izhajajo iz delovnega razmerja. Izplačila nadomestil plač in ostalih prejemkov, katerih vračilo tožeča stranka terja v tem sporu in na katere se spor nanaša, so izhajali iz delovnega razmerja med toženo stranko kot delavko in tožečo stranko kot delodajalcem.
OZ člen 3, 83, 378, 1050, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 83, 131, 131/2, 134, 134/1, 134/2.. ZPP člen 3, 337, 337/1.
plačilo za nadurno delo - regres za letni dopust - odpoved terjatvi - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova nadur in regresa za letni dopust. Svojo odločitev je pravilno oprlo na sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 10. 2017, ki sta ga podpisali stranki tega postopka. V njem tožnik kot delavec potrjuje, da mu je toženka kot delodajalec poravnala vse obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, da nima do delodajalca nobenih zahtevkov, niti zapadlih niti nezapadlih, ter da se s podpisom tega sporazuma odpoveduje vsem morebitnim nadaljnjim zahtevkom do delodajalca.
Iz celotne obrazložitve pritožbeno izpodbijane sodbe jasno izhaja, da sodišče izpovedb priče M. Š. ne sprejema kot relevantnih za pravilno odločitev v tej kazenski zadevi, saj so sicer razlogi sodbe o presoji, da je obdolženec storilec predmetnega kaznivega dejanja povsem določni in za pritožbeno sodišče sprejemljivi. Obenem sodišče druge stopnje ugotavlja, da tudi sicer ne bi šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak kvečjemu za postopkovno kršitev iz drugega odstavka 371. člena, pri čemer pa ne bi zadostovalo le sklicevanje nanjo, pač pa bi pritožnik moral tudi konkretizirati oziroma določno pojasniti v čem je izpovedba priče M. Š. razbremenilna za obdolženca, še zlasti glede na to, da se mu je očitala storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin.
zastaranje terjatve - vložitev vloge na nepristojno sodišče - pravočasna vložitev vloge - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - pravočasnost vložitve tožbe - razveljavitev sodbe
Tožba, ki je sicer pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, pa prispe k pristojnemu sodišču šele po poteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe ali zastaralnega roka, se šteje za pravočasno.