redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sodbe - utemeljen odpovedni razlog
Sodišče prve stopnje je zmotno kot bistveno izpostavilo, da je toženka ohranila v veljavi pogodbo o poslovnem sodelovanju z A.A. Kot je pri tem ugotovilo, je toženka to pogodbo sklenila v avgustu ali v začetku septembra 2018, torej približno leto in pol pred podajo odpovedi tožniku, ko na zunanjega sodelavca ni prenesla vseh nalog tožnikovega delovnega mesta, ampak zgolj manjši del.
požar v zavarovanem objektu - odločanje po prostem preudarku - zaslišanje priče - dokazi in dokazna ocena
Procesnega pomena izven pravde pridobljenega mnenja Ž. V. ni bilo mogoče obiti z njegovim zaslišanjem, njegovo izpovedbo v svojstvu priče pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da se ne ukvarja s cenitvami, ustrezno dokazno ocenilo.
posestno varstvo - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - meja - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - gozdna zemljišča - odstranitev mejnika - dokazna ocena - dokazni standard prepričanja - trditveno in dokazno breme - pravočasnost navajanja dejstev
Dejstvo, da se je po dopisu pooblaščenca tožnika nenadoma pojavil mejnik iz zkt. 006, kasneje po začetku pravdnega postopka pa še mejnik iz zkt. 005, je tožnik zatrjeval šele na ogledu, to je po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep višjega sodišča
Zaradi zagotavljanja pravne varnosti je namreč potrebno določiti časovne okvire za uveljavljanje procesnih pravic in tudi postopke, v katerih so dopuščena posamezna pravna sredstva. Zato je v vsakem zakonu posebej urejena pravica do pravnega sredstva in njenega uresničevanja, določeni so tudi procesni roki, v katerih je tako pravno sredstvo mogoče vložiti, hkrati pa je urejeno tudi vprašanje dopustnosti pravnega sredstva.
ZST-1 člen 18, 18/5, 19, 19/1, 19/2, 22. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 195.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija (peti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1), za njeno ugotavljanje pa se, če ni v tem zakonu določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 19. člena ZST-1). ZST-1 za v tožbi postavljene zahtevke, z izjemo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ne vsebuje specialnih določb. V konkretnem primeru se zato pri denarnem zahtevku kot vrednost spornega predmeta upošteva vrednost glavnega denarnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena in 45. člena ZPP), torej zneska 26.255,18 EUR in 8.523,29 EUR. Pri nedenarnih zahtevkih pa se za zahtevek za izpraznitev in izročitev upošteva vrednost enoletnega nadomestila (22. člen ZST-1), za ostale nedenarne zahtevke pa vrednost navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Dejstvo, da so toženci navadni materialni sosporniki, ima vpliv na odmero in plačilo takse za (skupaj) vloženo pritožbo.
izvedensko mnenje - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenec cestnoprometne stroke je izračunal hitrost tožničinega vozila glede na poškodbe slednjega in ugotovil, da tožnica pred trčenjem ni vozila več kot 45 km/h. Izračun hitrosti tožničinega vozila pred trčenjem je bila naloga izvedenca cestnoprometne stroke in ta je to hitrost tudi izračunal.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - konkretna nevarnost - pomanjkljiva trditvena podlaga
Objektivni izkaz slabega finančnega stanja (upnikove očitke o neobstoju zadostnih sredstev za plačilo terjatve je sodišče prve stopnje sicer prav tako zavrnilo kot neutemeljene) sam po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Iz te okoliščine namreč ne izhaja nikakršno dolžnikovo aktivno ravnanje s premoženjem, katerega rezultat bi bil onemogočanje ali otežitev uveljavitve terjatve, kar je temelj subjektivne nevarnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev vrednosti orodja obravnavalo po odškodninski podlagi in ga zavrnilo. Presodilo je, da niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti toženca. V zvezi s tem tožnik pravilno opozarja, da ni podal trditev za presojo tožbenega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev po odškodninski podlagi. Zahteval je izpolnitev obveznosti, ker se je toženec s podpisom zavezal, da bo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi orodje vrnil v celoti oziroma povrnil stroške po ceniku. Navedene trditve tožnika je zato mogoče obravnavati na podlagi pravila iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem bi toženec moral izpolniti obveznost pošteno v vsem, kot se glasi.
S tem, ko je tožnik na običajen način prevzel vozilo, v katerem se je nahajal toženčev kovček z orodjem, je slednjega prejel v svojo posest. Navedeno pomeni, da je toženec izpolnil svojo obveznost.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - obseg stečajne mase - osebno vozilo - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je predhodno s pravnomočnim sklepom odločilo, da predmetno vozilo ne spada v stečajno maso. Že zato je vsakršno odločanje stečajnega sodišča v zvezi s podaljšanjem prometnega dovoljenja za dolžničino vozilo nedopustno. Glede na vsebino pritožbe in priloženega izpiska iz eRZPP je vprašanje prepovedi registracije stvar izvršilnega postopka.
Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljeno upoštevalo pretekle dogodke, torej tiste pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj tudi ti lahko vplivajo na odločitev glede vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki (tako je odločilo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 325/2017 z dne 20. 2. 2018). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so se skrhani medsebojni odnosi odražali praktično skozi celoten sodni postopek in kljub dejstvu, da tožena stranka zaposluje 114 delavcev, je gotovo najbolj relevantno mnenje vodstva in tistih zaposlenih, s katerimi je tožnica neposredno sodelovala pri opravljanju dela.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pogodbo o zaposlitvi s tožnico razvezalo z dnem 15. 3. 2021 in tožnici priznalo pravice iz delovnega razmerja do tega datuma, v presežku pa zahtevek tožnice zavrnilo, je pravilna.
obstoj odškodninske odgovornosti - zimske razmere - vzdrževanje javnih površin - dvorišče - osnovna šola
Zavarovanka toženke je namreč opustila dolžnost skrbnega ravnanja za varnost otrok pri izvedbi rekreativnega odmora s tem, da ni ustrezno vzdrževala igralnih površin na šolskem dvorišču v zimskih razmerah (posip zaledenelih površin s protizdrsnim posipom) oziroma le teh ni pregledala pred samo izvedbo rekreativnega odmora ter tega izvedla v telovadnici ali drugem notranjem prostoru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, konkretno zaradi ekonomskega in organizacijskega razloga, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno obrazložilo v pritožbi izpostavljen ekonomski razlog, in sicer zmanjšan promet toženke v letu 2020, ki je posledica epidemije in s tem zaprtja gostinskih lokalov, ki jih je oskrbovala toženka. Posledično pa je prenehala potreba po delu nekaterih voznikov. Sodišče prve stopnje do zaključka, da je dokazan v izpodbijani odpovedi zatrjevan ekonomski razlog, ni prišlo zgolj na podlagi izpisanih indeksov prometa, ki jih je predložila toženka, kot to zmotno navaja pritožba. Sodišče se je o tem odpovednem razlogu prepričalo tudi na podlagi skladnih izpovedb zakonitega zastopnika toženke in priče D.D. - vodje toženkine finančno računovodske službe.
obtožni predlog - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju obtožbe sprejelo na podlagi določb prvega odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, po katerih lahko sodnik posameznik v sumarnem postopku zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, med ostalim tudi, če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon. Te okoliščine so enake tistim, zaradi katerih se lahko prekine preiskava, če bi nastale med njo. Po petem odstavku 181. člena v zvezi s prvim odstavkom 179. člena ZKP lahko namreč senat s sklepom prekine preiskavo, če so podane okoliščine, ki samo začasno preprečujejo pregon obdolženca, med te pa sodijo tudi primeri, ko obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zboli za kakšno hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka.
URS člen 23.. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 201/1-3, 413, 413/1.. ZDR-1 člen 142, 142/2.. Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja (1975) člen 1.
Tožena stranka je na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ-2 dolžna tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 za tožnika plačati prispevke za poklicno zavarovanje. Za ugotovitev, da na delovnih mestih šoferja mestnega prometa pri toženi stranki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, ni bila pristojna strokovna komisija ZPIZ, ki je o tem dejansko odločila s sklepom z dne 10. 4. 2013. Za tako odločitev je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 201. člena ZPIZ-2 od uveljavitve tega zakona pristojna komisija, ki jo imenuje minister pristojen za delo, ta komisija pa še ni bila imenovana. Prav tako vlada v soglasju s socialnimi partnerji še ni določila meril in kriterijev za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena ZPIZ-2 ter načina in financiranja dela navedene komisije. Tudi akt o prenehanju dela komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ni bil izdan, zato je treba pri ugotavljanju delovnih mest, glede katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, upoštevati stanje pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da vozniki avtobusov in tovornjakov niso ves delovni čas izpostavljeni škodljivim vplivom in ves čas ne opravljajo zdravju škodljivega dela, zaradi tega jim ne pripada dodatno zavarovanje, temveč le takrat, ko dejansko izvajajo vožnjo. Vrhovno sodišče RS je sodbi in sklepu VIII Ips 30/2019 obrazložilo, da je izraz "80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu" treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1. Efektivni delovni čas je v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZDR-1 vsak čas, v katerem delavec dela (v konkretnem primeru to pomeni čas, ko delavec dela kot voznik avtobusa v mestnem prometu), kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa v mestnem prometu v smislu določbe sklepa o določitvi delovnih mest, se tako šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, kar pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforji ali na parkirišču in čaka zaradi uskladitve vožnje z voznim redom pa tudi čas priprave in pospravljanja vozila.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00052123
ZVPot člen 23, 24. ZBan-1 člen 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. OZ člen 86.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - devizni tečaj - kreditne obveznosti - pogodbena obveznost - podlaga pogodbe - tveganje kot del pogodbene podlage - valutno tveganje - pogodbeno dogovorjeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošteni splošni pogoji - glavni predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sodba Sodišča EU C-186/16
Pri presoji, ali je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, se je sodišče prve stopnje naslonilo na kriterije, ki jih je glede vsebine in obsega pojasnilne dolžnosti bank začrtalo SEU, v svojih odločbah pa povzelo tudi Vrhovno sodišče RS. V vsakem primeru je treba presoditi, ali je potrošniku banka predhodno zagotovila dovolj informacij, da lahko razume dejanski učinek pogoja o vračilu kredita v tuji valuti. Pri tem ne gre le za formalno in slovnično razumljivost pogoja, temveč za to, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo spremembe vrednosti tuje valute, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Tožnikom res ni bil računsko prikazan vpliv visoke apreciacije CHF v razmerju do EUR (npr. 10, 20 ali 30 %) na anuitete in končno obveznost poplačila kredita, a je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zaradi tega ni mogoče trditi, da tožniki tveganja niso mogli zaznati in ga oceniti. Zahteva po takšnih simulacijah je pretirana. Kot izhaja iz sodbe II Ips 195/2018 Vrhovnega sodišča RS, taka zahteva ne izhaja iz domače zakonodaje, veljavne v času sklenitve sporne pogodbe, niti iz omenjene sodbe SEU C-186/16 ali iz priporočila CERS/2011/1, na katerega se SEU sklicuje. Bistvo navedene sodbe je v tem, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, ne pa v predpisovanju formalnih zahtev (natančnega načina in oblike) informiranja.
Presoja dobovernosti istočasno sodi tudi v okvir presoje nedovoljenosti oziroma nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 23. člena in prvega odstavka 24. člena ZVPot in 3. člena Direktive 93/13 oziroma presoje, ali je sporni pogodbeni pogoj nepošten zaradi bankine nedobrovernosti in znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Da je tako, izhaja iz okoliščin obravnavanega primera, v katerem je neravnotežje v pravicah in obveznostih nastalo kasneje, med trajanjem pogodbe, iz vzroka, ki je nastal po sklenitvi pogodbe, zaradi naknadne spremembe deviznega tečaja.
Tožena stranka je v trenutku sklepanja kreditne pogodbe vedela, da se tečajno razmerje CHF/EUR lahko spremeni, glede na svoje znanje in izkušnje je lahko pričakovala, da se bo to glede na ročnost konkretnega kredita in običajno dinamiko ekonomskega cikla zgodilo, ni pa mogla vedeti, kdaj in v kakšni višini. Ni mogla pričakovati apreciacije CHF v takšnem obsegu, prav tako ni mogla vedeti, da se tveganje dolgoročno ne bo realiziralo v korist tožnikov. Posledično ji zato ni mogoče očitati, da je informacije tožnikom zlonamerno prikrivala. Ker finančne krize ni mogoče napovedati, tudi vedenje tožene stranke, da je CHF valuta varnega zatočišča, ne potrjuje pritožbene argumentacije, da je bila ob sklenitvi kreditne pogodbe v slabi veri.
Pri presoji znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank je sodišče prve stopnje tehtalo tveganja, ki so jih pogodbene stranke prevzele ob sklenitvi Kreditne pogodbe.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - vknjižba prenehanja pravice - vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje predkupne pravice
Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 64 v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih kršitev delovnih obveznosti, storila najmanj 20 hujših kršitev delovne obveznosti. Tožničine kršitve predstavljajo nedopustne posege v osebnost in dostojanstvo zaposlenih pri toženi stranki, del njenih kršitev pa je finančne narave. Zato je obstajal odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - napotitev v programe - nevladna organizacija - Društvo za nenasilno komunikacijo - diskrecija sodišča - zagrožena denarna kazen
Napotitev iz 19.a člena ZPND ne predstavlja ukrepa, saj ta ni primeroma navedena v 19. členu ZPND, ki govori o ukrepih, ampak je določena v posebnem členu in se lahko izreče ob izdaji ukrepa. Sankcioniranje, ki je določeno v 22.č členu ZPND pa je omejeno le na točno določne primere, ki so v njem taksativno navedeni in zato ne more veljati tudi za napotitev iz 19.a člena ZPND.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - prepozen predlog za odpust obveznosti
Stečajni dolžnik lahko predlog za odpust obveznosti vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
odločitev o stroških postopka - vrednotenje uspeha v pravdi - končni uspeh strank - delni uspeh v pravdi - sodna praksa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - izvedba dokaza z izvedencem
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je sicer lahko ločen glede na „temelj“ in „višino“, ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa.