začasna odredba - poseg v skupne dele - uporaba sile - bodoča grozeča sila - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Nedopustni in enostranski posegi toženke v skupne dele predstavljajo uporabo sile.
Četudi so bili zadnji posegi v skupne dele decembra 2019 in da se od namere za izgradnjo parkirišč z dne 16.1.2020 ni zgodil noben poseg, še vedno obstaja upravičena bojazen tožnikov glede nadaljnjega vznemirjanja njihove lastninske pravice, ki izvira iz preteklega nekritičnega odnosa toženke in njenega nespoštovanja temeljnih pravil medsosedskega sožitja v stavbi.
Ker so navedena dejstva nastopila po izdaji začasne odredbe, jih pri presoji pravilnosti izdaje začasne odredbe ni mogoče upoštevati. Če toženka namena gradnje parkirišča na parceli št. 000/3 dejansko nima, kot to sedaj navaja, pa to lahko pomeni le, da nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj ji ta nalaga le, da opusti vsakršno poseganje v skupne dele stavbe.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - napotitev v programe - nevladna organizacija - Društvo za nenasilno komunikacijo - diskrecija sodišča - zagrožena denarna kazen
Napotitev iz 19.a člena ZPND ne predstavlja ukrepa, saj ta ni primeroma navedena v 19. členu ZPND, ki govori o ukrepih, ampak je določena v posebnem členu in se lahko izreče ob izdaji ukrepa. Sankcioniranje, ki je določeno v 22.č členu ZPND pa je omejeno le na točno določne primere, ki so v njem taksativno navedeni in zato ne more veljati tudi za napotitev iz 19.a člena ZPND.
posestno varstvo - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - meja - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - gozdna zemljišča - odstranitev mejnika - dokazna ocena - dokazni standard prepričanja - trditveno in dokazno breme - pravočasnost navajanja dejstev
Dejstvo, da se je po dopisu pooblaščenca tožnika nenadoma pojavil mejnik iz zkt. 006, kasneje po začetku pravdnega postopka pa še mejnik iz zkt. 005, je tožnik zatrjeval šele na ogledu, to je po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno.
nagrada in stroški izvedenca - tuj izvedenec - pogoji za odmero
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku za izdelavo izvedenskega mnenja angažiralo izvedenca iz tujine, zato za odmero nagrade in stroškov ni mogoče upoštevati določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, saj slednji velja le za v Sloveniji imenovane zaprisežene sodne izvedence. Zato se slednji plačuje po vnaprejšnjem dogovoru, enako kot strokovne institucije, torej po pogodbi med sodiščem kot naročnikom ter izvedencem kot izvajalcem.
ZST-1 člen 18, 18/5, 19, 19/1, 19/2, 22. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 195.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija (peti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1), za njeno ugotavljanje pa se, če ni v tem zakonu določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 19. člena ZST-1). ZST-1 za v tožbi postavljene zahtevke, z izjemo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ne vsebuje specialnih določb. V konkretnem primeru se zato pri denarnem zahtevku kot vrednost spornega predmeta upošteva vrednost glavnega denarnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena in 45. člena ZPP), torej zneska 26.255,18 EUR in 8.523,29 EUR. Pri nedenarnih zahtevkih pa se za zahtevek za izpraznitev in izročitev upošteva vrednost enoletnega nadomestila (22. člen ZST-1), za ostale nedenarne zahtevke pa vrednost navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Dejstvo, da so toženci navadni materialni sosporniki, ima vpliv na odmero in plačilo takse za (skupaj) vloženo pritožbo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 118.. ZPIZ-2 člen 178.. ZVZD-1 člen 33.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nezakonita odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine in interes pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Pritožba neutemeljeno navaja, da sodba nima razlogov o porušenem odnosu med strankama. Ta, v sodni praksi sicer pogost razlog za sodno razvezo, v obravnavanem primeru ni relevanten.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - konkretna nevarnost - pomanjkljiva trditvena podlaga
Objektivni izkaz slabega finančnega stanja (upnikove očitke o neobstoju zadostnih sredstev za plačilo terjatve je sodišče prve stopnje sicer prav tako zavrnilo kot neutemeljene) sam po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Iz te okoliščine namreč ne izhaja nikakršno dolžnikovo aktivno ravnanje s premoženjem, katerega rezultat bi bil onemogočanje ali otežitev uveljavitve terjatve, kar je temelj subjektivne nevarnosti.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - obseg stečajne mase - osebno vozilo - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je predhodno s pravnomočnim sklepom odločilo, da predmetno vozilo ne spada v stečajno maso. Že zato je vsakršno odločanje stečajnega sodišča v zvezi s podaljšanjem prometnega dovoljenja za dolžničino vozilo nedopustno. Glede na vsebino pritožbe in priloženega izpiska iz eRZPP je vprašanje prepovedi registracije stvar izvršilnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sodbe - utemeljen odpovedni razlog
Sodišče prve stopnje je zmotno kot bistveno izpostavilo, da je toženka ohranila v veljavi pogodbo o poslovnem sodelovanju z A.A. Kot je pri tem ugotovilo, je toženka to pogodbo sklenila v avgustu ali v začetku septembra 2018, torej približno leto in pol pred podajo odpovedi tožniku, ko na zunanjega sodelavca ni prenesla vseh nalog tožnikovega delovnega mesta, ampak zgolj manjši del.
požar v zavarovanem objektu - odločanje po prostem preudarku - zaslišanje priče - dokazi in dokazna ocena
Procesnega pomena izven pravde pridobljenega mnenja Ž. V. ni bilo mogoče obiti z njegovim zaslišanjem, njegovo izpovedbo v svojstvu priče pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da se ne ukvarja s cenitvami, ustrezno dokazno ocenilo.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00050442
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4. ZBan-2 člen 85, 155.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dodatno zaslišanje - dopolnitev dokaznega postopka - pojasnilna dolžnost banke
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo edine predlagane priče, ki je sklenila kreditno pogodbo pri isti referentki kot tožnica, je storilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni obravnavalo zavrnitve dokaznega predloga na način, kot je bila ta priča predlagana. Sodišče tudi ni obravnavalo pravilno ugovora zastaranja in ni ugotavljalo, kdaj naj bi tožnica izvedela tako za nepoštenost pogodbe oziroma ničnost, ampak se je osredotočilo le na to, kdaj je bilo drugo najvišje zvišanje kreditnega obroka.
kaznivo dejanje pranja denarja - izvršitvene oblike - zakrivanje izvora denarja
Pritožnik z zatrjevanjem, da naj bi goli prenosi nepremičnine brez plačil onemogočali dokazovanje izvora premoženja, ne more biti uspešen, saj že sama okoliščina vpisa stanovanja v zemljiško knjigo in transparentnosti verige prenosov lastninske pravice na nove lastnike, ne potrjuje zahteve po objektivni zmožnosti prikrivanja njegovega izvora.
Poslovanje policistov, ko gre za tako občutljiva vprašanja, kot je poseg v zasebnost, ki je varovan že v členu 35 Ustave RS in ki vključuje tudi varnostni pregled predmetov, ki jih ima preiskovani pri sebi, mora biti izveden v skladu z določbami člena 51 ZNPPol in v takih primerih so policistova pooblastila zamejena s predpostavkami, določenimi v citiranem zakonskem določilu.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o popravi ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati napačno odločitev sodišča, četudi se ta nanaša na odmero pravdnih stroškov. V konkretnem primeru, glede na zgoraj obrazloženo, namreč ne gre za očitno računsko pomoto, temveč za napačno odmerjene stroške.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep višjega sodišča
Zaradi zagotavljanja pravne varnosti je namreč potrebno določiti časovne okvire za uveljavljanje procesnih pravic in tudi postopke, v katerih so dopuščena posamezna pravna sredstva. Zato je v vsakem zakonu posebej urejena pravica do pravnega sredstva in njenega uresničevanja, določeni so tudi procesni roki, v katerih je tako pravno sredstvo mogoče vložiti, hkrati pa je urejeno tudi vprašanje dopustnosti pravnega sredstva.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - prepozen predlog za odpust obveznosti
Stečajni dolžnik lahko predlog za odpust obveznosti vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00052123
ZVPot člen 23, 24. ZBan-1 člen 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. OZ člen 86.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - devizni tečaj - kreditne obveznosti - pogodbena obveznost - podlaga pogodbe - tveganje kot del pogodbene podlage - valutno tveganje - pogodbeno dogovorjeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošteni splošni pogoji - glavni predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sodba Sodišča EU C-186/16
Pri presoji, ali je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, se je sodišče prve stopnje naslonilo na kriterije, ki jih je glede vsebine in obsega pojasnilne dolžnosti bank začrtalo SEU, v svojih odločbah pa povzelo tudi Vrhovno sodišče RS. V vsakem primeru je treba presoditi, ali je potrošniku banka predhodno zagotovila dovolj informacij, da lahko razume dejanski učinek pogoja o vračilu kredita v tuji valuti. Pri tem ne gre le za formalno in slovnično razumljivost pogoja, temveč za to, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo spremembe vrednosti tuje valute, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Tožnikom res ni bil računsko prikazan vpliv visoke apreciacije CHF v razmerju do EUR (npr. 10, 20 ali 30 %) na anuitete in končno obveznost poplačila kredita, a je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zaradi tega ni mogoče trditi, da tožniki tveganja niso mogli zaznati in ga oceniti. Zahteva po takšnih simulacijah je pretirana. Kot izhaja iz sodbe II Ips 195/2018 Vrhovnega sodišča RS, taka zahteva ne izhaja iz domače zakonodaje, veljavne v času sklenitve sporne pogodbe, niti iz omenjene sodbe SEU C-186/16 ali iz priporočila CERS/2011/1, na katerega se SEU sklicuje. Bistvo navedene sodbe je v tem, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, ne pa v predpisovanju formalnih zahtev (natančnega načina in oblike) informiranja.
Presoja dobovernosti istočasno sodi tudi v okvir presoje nedovoljenosti oziroma nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 23. člena in prvega odstavka 24. člena ZVPot in 3. člena Direktive 93/13 oziroma presoje, ali je sporni pogodbeni pogoj nepošten zaradi bankine nedobrovernosti in znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Da je tako, izhaja iz okoliščin obravnavanega primera, v katerem je neravnotežje v pravicah in obveznostih nastalo kasneje, med trajanjem pogodbe, iz vzroka, ki je nastal po sklenitvi pogodbe, zaradi naknadne spremembe deviznega tečaja.
Tožena stranka je v trenutku sklepanja kreditne pogodbe vedela, da se tečajno razmerje CHF/EUR lahko spremeni, glede na svoje znanje in izkušnje je lahko pričakovala, da se bo to glede na ročnost konkretnega kredita in običajno dinamiko ekonomskega cikla zgodilo, ni pa mogla vedeti, kdaj in v kakšni višini. Ni mogla pričakovati apreciacije CHF v takšnem obsegu, prav tako ni mogla vedeti, da se tveganje dolgoročno ne bo realiziralo v korist tožnikov. Posledično ji zato ni mogoče očitati, da je informacije tožnikom zlonamerno prikrivala. Ker finančne krize ni mogoče napovedati, tudi vedenje tožene stranke, da je CHF valuta varnega zatočišča, ne potrjuje pritožbene argumentacije, da je bila ob sklenitvi kreditne pogodbe v slabi veri.
Pri presoji znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank je sodišče prve stopnje tehtalo tveganja, ki so jih pogodbene stranke prevzele ob sklenitvi Kreditne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev vrednosti orodja obravnavalo po odškodninski podlagi in ga zavrnilo. Presodilo je, da niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti toženca. V zvezi s tem tožnik pravilno opozarja, da ni podal trditev za presojo tožbenega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev po odškodninski podlagi. Zahteval je izpolnitev obveznosti, ker se je toženec s podpisom zavezal, da bo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi orodje vrnil v celoti oziroma povrnil stroške po ceniku. Navedene trditve tožnika je zato mogoče obravnavati na podlagi pravila iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem bi toženec moral izpolniti obveznost pošteno v vsem, kot se glasi.
S tem, ko je tožnik na običajen način prevzel vozilo, v katerem se je nahajal toženčev kovček z orodjem, je slednjega prejel v svojo posest. Navedeno pomeni, da je toženec izpolnil svojo obveznost.
izvedensko mnenje - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenec cestnoprometne stroke je izračunal hitrost tožničinega vozila glede na poškodbe slednjega in ugotovil, da tožnica pred trčenjem ni vozila več kot 45 km/h. Izračun hitrosti tožničinega vozila pred trčenjem je bila naloga izvedenca cestnoprometne stroke in ta je to hitrost tudi izračunal.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 64 v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih kršitev delovnih obveznosti, storila najmanj 20 hujših kršitev delovne obveznosti. Tožničine kršitve predstavljajo nedopustne posege v osebnost in dostojanstvo zaposlenih pri toženi stranki, del njenih kršitev pa je finančne narave. Zato je obstajal odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.