obtožni predlog - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju obtožbe sprejelo na podlagi določb prvega odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, po katerih lahko sodnik posameznik v sumarnem postopku zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, med ostalim tudi, če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon. Te okoliščine so enake tistim, zaradi katerih se lahko prekine preiskava, če bi nastale med njo. Po petem odstavku 181. člena v zvezi s prvim odstavkom 179. člena ZKP lahko namreč senat s sklepom prekine preiskavo, če so podane okoliščine, ki samo začasno preprečujejo pregon obdolženca, med te pa sodijo tudi primeri, ko obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zboli za kakšno hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka.
ZST-1 člen 18, 18/5, 19, 19/1, 19/2, 22. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 195.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija (peti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1), za njeno ugotavljanje pa se, če ni v tem zakonu določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 19. člena ZST-1). ZST-1 za v tožbi postavljene zahtevke, z izjemo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ne vsebuje specialnih določb. V konkretnem primeru se zato pri denarnem zahtevku kot vrednost spornega predmeta upošteva vrednost glavnega denarnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena in 45. člena ZPP), torej zneska 26.255,18 EUR in 8.523,29 EUR. Pri nedenarnih zahtevkih pa se za zahtevek za izpraznitev in izročitev upošteva vrednost enoletnega nadomestila (22. člen ZST-1), za ostale nedenarne zahtevke pa vrednost navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Dejstvo, da so toženci navadni materialni sosporniki, ima vpliv na odmero in plačilo takse za (skupaj) vloženo pritožbo.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - vknjižba prenehanja pravice - vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje predkupne pravice
Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 64 v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih kršitev delovnih obveznosti, storila najmanj 20 hujših kršitev delovne obveznosti. Tožničine kršitve predstavljajo nedopustne posege v osebnost in dostojanstvo zaposlenih pri toženi stranki, del njenih kršitev pa je finančne narave. Zato je obstajal odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Nasprotni udeleženec pritožbenih razlogov, ki bi se nanašali na odločitev sodišča prve stopnje ne uveljavlja ampak se predvsem ne strinja s postopanjem enega od sodnikov.
Ni utemeljeno vztrajanje tožene stranke, da je bila vse do 22. 8. 2017 (ko ji je bila vročena sodba višjega sodišča I Cpg 410/2017) dobroverni lastniški posestnik. Ta v skladu z drugim odstavkom 95. člena SPZ ni dolžan plačati za uporabo stvari. Osmi odstavek 95. člena SPZ določa, da postane dobroverni lastniški posestnik nedobroveren od trenutka, ko mu je vročena tožba. Ker obveznosti plačila za uporabo stvari nedobrovernega posestnika SPZ ne določa, se za njegovo obveznost uporablja določba 198. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljeno upoštevalo pretekle dogodke, torej tiste pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj tudi ti lahko vplivajo na odločitev glede vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki (tako je odločilo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 325/2017 z dne 20. 2. 2018). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so se skrhani medsebojni odnosi odražali praktično skozi celoten sodni postopek in kljub dejstvu, da tožena stranka zaposluje 114 delavcev, je gotovo najbolj relevantno mnenje vodstva in tistih zaposlenih, s katerimi je tožnica neposredno sodelovala pri opravljanju dela.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pogodbo o zaposlitvi s tožnico razvezalo z dnem 15. 3. 2021 in tožnici priznalo pravice iz delovnega razmerja do tega datuma, v presežku pa zahtevek tožnice zavrnilo, je pravilna.
obstoj odškodninske odgovornosti - zimske razmere - vzdrževanje javnih površin - dvorišče - osnovna šola
Zavarovanka toženke je namreč opustila dolžnost skrbnega ravnanja za varnost otrok pri izvedbi rekreativnega odmora s tem, da ni ustrezno vzdrževala igralnih površin na šolskem dvorišču v zimskih razmerah (posip zaledenelih površin s protizdrsnim posipom) oziroma le teh ni pregledala pred samo izvedbo rekreativnega odmora ter tega izvedla v telovadnici ali drugem notranjem prostoru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, konkretno zaradi ekonomskega in organizacijskega razloga, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno obrazložilo v pritožbi izpostavljen ekonomski razlog, in sicer zmanjšan promet toženke v letu 2020, ki je posledica epidemije in s tem zaprtja gostinskih lokalov, ki jih je oskrbovala toženka. Posledično pa je prenehala potreba po delu nekaterih voznikov. Sodišče prve stopnje do zaključka, da je dokazan v izpodbijani odpovedi zatrjevan ekonomski razlog, ni prišlo zgolj na podlagi izpisanih indeksov prometa, ki jih je predložila toženka, kot to zmotno navaja pritožba. Sodišče se je o tem odpovednem razlogu prepričalo tudi na podlagi skladnih izpovedb zakonitega zastopnika toženke in priče D.D. - vodje toženkine finančno računovodske službe.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - prepozen predlog za odpust obveznosti
Stečajni dolžnik lahko predlog za odpust obveznosti vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev vrednosti orodja obravnavalo po odškodninski podlagi in ga zavrnilo. Presodilo je, da niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti toženca. V zvezi s tem tožnik pravilno opozarja, da ni podal trditev za presojo tožbenega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev po odškodninski podlagi. Zahteval je izpolnitev obveznosti, ker se je toženec s podpisom zavezal, da bo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi orodje vrnil v celoti oziroma povrnil stroške po ceniku. Navedene trditve tožnika je zato mogoče obravnavati na podlagi pravila iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem bi toženec moral izpolniti obveznost pošteno v vsem, kot se glasi.
S tem, ko je tožnik na običajen način prevzel vozilo, v katerem se je nahajal toženčev kovček z orodjem, je slednjega prejel v svojo posest. Navedeno pomeni, da je toženec izpolnil svojo obveznost.
požar v zavarovanem objektu - odločanje po prostem preudarku - zaslišanje priče - dokazi in dokazna ocena
Procesnega pomena izven pravde pridobljenega mnenja Ž. V. ni bilo mogoče obiti z njegovim zaslišanjem, njegovo izpovedbo v svojstvu priče pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da se ne ukvarja s cenitvami, ustrezno dokazno ocenilo.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00050442
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4. ZBan-2 člen 85, 155.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dodatno zaslišanje - dopolnitev dokaznega postopka - pojasnilna dolžnost banke
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo edine predlagane priče, ki je sklenila kreditno pogodbo pri isti referentki kot tožnica, je storilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni obravnavalo zavrnitve dokaznega predloga na način, kot je bila ta priča predlagana. Sodišče tudi ni obravnavalo pravilno ugovora zastaranja in ni ugotavljalo, kdaj naj bi tožnica izvedela tako za nepoštenost pogodbe oziroma ničnost, ampak se je osredotočilo le na to, kdaj je bilo drugo najvišje zvišanje kreditnega obroka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sodbe - utemeljen odpovedni razlog
Sodišče prve stopnje je zmotno kot bistveno izpostavilo, da je toženka ohranila v veljavi pogodbo o poslovnem sodelovanju z A.A. Kot je pri tem ugotovilo, je toženka to pogodbo sklenila v avgustu ali v začetku septembra 2018, torej približno leto in pol pred podajo odpovedi tožniku, ko na zunanjega sodelavca ni prenesla vseh nalog tožnikovega delovnega mesta, ampak zgolj manjši del.
začasna odredba - poseg v skupne dele - uporaba sile - bodoča grozeča sila - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Nedopustni in enostranski posegi toženke v skupne dele predstavljajo uporabo sile.
Četudi so bili zadnji posegi v skupne dele decembra 2019 in da se od namere za izgradnjo parkirišč z dne 16.1.2020 ni zgodil noben poseg, še vedno obstaja upravičena bojazen tožnikov glede nadaljnjega vznemirjanja njihove lastninske pravice, ki izvira iz preteklega nekritičnega odnosa toženke in njenega nespoštovanja temeljnih pravil medsosedskega sožitja v stavbi.
Ker so navedena dejstva nastopila po izdaji začasne odredbe, jih pri presoji pravilnosti izdaje začasne odredbe ni mogoče upoštevati. Če toženka namena gradnje parkirišča na parceli št. 000/3 dejansko nima, kot to sedaj navaja, pa to lahko pomeni le, da nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj ji ta nalaga le, da opusti vsakršno poseganje v skupne dele stavbe.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/5, 389b, 389b/6, 389b/6-1, 389b/6-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - nadaljevanje poslovanja - pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo
ZFPPIPP določa pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje). Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja samo, če je bil v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti (kar je v konkretnem primeru izpolnjeno) in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče (med drugim) oceniti, da dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo, zaradi česar njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-8, 56, 170, 171, 200, 200/3.. ZPP člen 181.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 42, 62.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pritožbena navedba, da bi tožnik zahtevek za plačilo pogodbene kazni lahko postavil že v tem sporu, ne drži. Nasprotno. Takšna tožba bi bila zavržena kot preuranjena, saj je dopustna šele pod pogojem, da delavec predhodno doseže pravnomočno odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Pravilne pa so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na vsebino spora oziroma na vprašanje, ali je toženka s tožnikom v nasprotju z zakonom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas (pri čemer glede tega v tovrstnih sporih ni relevantna le zadnja, ampak katerakoli v nizu sklenjenih pogodb).
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zavrnitev predloga
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče zaključilo, da fizično in psihično nasilje, ki ga je v okviru navedb zatrjevala predlagateljica ter ga dokazovala s svojim zaslišanjem in listinskimi dokazi, ne utemeljuje ukrepanja po določbah ZPND.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 19, 19/3.. ZDR-1 člen 130.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - nezakonita odpoved - denarno povračilo - sodna razveza
V pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik direktorja za gostinstvo je določeno, da ima tožnik status vodilnega delavca. Pritožba sicer pravilno opozarja, da se od vodilnega delavca pričakuje večja mera samostojnosti oziroma samoiniciativnosti, vendar pa je bil tožnik dolžan upoštevati navodila nadrejene, ki ga je v decembru 2018, ko je bilo največ gostov, vsakodnevno razporejala na strežbo. Ker je po pravilni ugotovitvi sodišča tožena stranka odrejala tožniku dela natakarja, tako da tožnik ni mogel opravljati nalog delovnega mesta, za katerega je bilo s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo, mu ni omogočila, da bi poskusno delo uspešno opravil.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - obseg stečajne mase - osebno vozilo - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je predhodno s pravnomočnim sklepom odločilo, da predmetno vozilo ne spada v stečajno maso. Že zato je vsakršno odločanje stečajnega sodišča v zvezi s podaljšanjem prometnega dovoljenja za dolžničino vozilo nedopustno. Glede na vsebino pritožbe in priloženega izpiska iz eRZPP je vprašanje prepovedi registracije stvar izvršilnega postopka.