Protipravnost zaradi opustitve dolžnosti zaščitnih in vzdrževalnih ukrepov toženkinega zavarovanca bi bila podana le, če bi bile poškodbe ali prevelika drsnost zaradi izrabe materiala takšne narave, da bi lastnik ali upravljavec ob skrbnem pregledu stavbe to lahko opazil.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vseh nevarnosti, do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za uporabnike stopnišča nepričakovanih nevarnosti.
Sodišče zavrne dokazni predlog, če na podlagi izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga - konec izvršilnega postopka
Ker lahko upnik skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ predlaga, da sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti vse do konca izvršilnega postopka, predmetni postopek pa ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom glede na zgoraj navedeno še ni bil končan, je sodišče prve stopnje tak predlog nezakonito zavrglo.
Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča tožnik prvostopenjski dokazni oceni utemeljeno očita kršitev te določbe, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Kot pritožba pravilno navaja, mora biti zaključek o verodostojnosti dokaza v smislu 8. člena ZPP v zadostni meri obrazložen, da se ga lahko preizkusi. Temu standardu obrazložitve ne ustreza prvostopenjski razlog, da sodišče izpovedbi toženca verjame, ker je prepričljiv. Ni namreč pojasnjeno, zakaj ga je sodišče ocenilo za prepričljivega.
najemno razmerje - prenehanje - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - pisna odpoved pogodbe
Toženec ni na pogodbeno dogovorjen način odpovedal najemne pogodbe in se zato neutemeljeno sklicuje na prenehanje najemnega razmerja s konkludentnim ravnanjem – izpraznitvijo poslovnih prostorov.
Ker je torej tožnik v skladu s pogodbeno dogovorjenim načinom pisno pravno veljavno odpovedal tožencu najemno pogodbo z dnem 1. 5. 2019, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odločanje po prostem preudarku - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede na zgoraj obrazloženo ni primer v obravnavani pravdi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neobrazložen odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje
Tožena stranka ima dolžnost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
ZSReg člen 4, 9, 9/1, 17, 17/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zasebni zavod - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - ustanoviteljski delež zasebnega zavoda - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pritožba upnika - ugoditev pritožbi - nejasen izrek - nasprotja v obrazložitvi - pravica do izjave - status udeleženca v postopku
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop "razno" na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu "razno", v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.
In drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - seznanitev upnika - izjava o dejstvih
Za razliko od situacije, ko sodišče odloča po uradni dolžnosti, mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050180
DZ člen 163, 163/2.
stiki med starši in otrokom - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba o stikih - starševska skrb - največja korist otroka - soglasje staršev - varstvo koristi otroka - rojstna matična knjiga - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom - Center za socialno delo (CSD)
Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno.
Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.
ZIUPPP člen 9.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 89, 89/1, 89/1-1, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - plačilo delovne uspešnosti
Pritožba neutemeljeno izpodbija utemeljenost razloga za odpoved s tem, ker bi lahko toženka namesto odpovedi uporabila milejši ukrep, to je odreditev tožnici začasnega čakanja na delo, pri čemer ji je interventna zakonodaja za preprečevanje posledic pandemije COVID-19 zagotavljala vračilo nadomestila plače. Sodišče ne more presojati in posegati v poslovne odločitve delodajalca. Toženka kot delodajalec ni bila dolžna sprejeti pomoči države. Pred podajo odpovedi sprejet in uveljavljen ZIUPPP je določal, da mora v primeru prejema pomoči delodajalec ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, sicer mora v skladu z 9. členom ZIUPP prejeta sredstva vrniti. Ker v času podaje odpovedi ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, toženka ni mogla predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da stimulativni del plače ne predstavlja fiksnega zneska ter da je bil tudi pogojen s številom kvote opravljenih ur dela. Ker tožnica po 17. 3. 2020 (do 14. 4. 2020) ni več delala, odpoved pa je zakonita, je bil zahtevek v tem delu pravilno zavrnjen.
obvezna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - zavezanec za plačilo dajatve - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - relevantno materialno pravo
Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba, njeni uporabniki pa so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb na območju občine in zavezanci za plačilo dajatev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode.
Za izvajanje vseh storitev tožnice obstoji pravna podlaga v predstavljenih zakonskih in podzakonskih aktih, kot tudi zakonska obveznost toženca kot uporabnika in lastnika nepremičnine, da storitve in dajatve plačuje. Vsebina računov, iz katerih je razvidno, kdo jih pošilja, komu, obseg storitev, ki so zaračunane, njihova višina, in zapadlost računa, tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča, da se je toženec lahko seznanil s svojo zakonsko obveznostjo.
ugovor tretjega - hipotekarni dolžnik - odlog izvršbe - stroških postopka - izvršba na nepremičnino
Hipotekarni dolžnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 64. členu ZIZ, temveč so varstvu njegovih pravic namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.
Pritožbeno sodišče ne more slediti tožničinemu grajanju, da sodna izvedenka ni pravilno ocenila tožničine delazmožnosti, kar naj bi potrjevalo, da je tožnica kljub upoštevanju stvarnih razbremenitev, zaradi neznosnih bolečin v bolniškem staležu v skrajšanem delovnem času po 4 ure. Sodna izvedenka je namreč pojasnila, da je iz tožničine izpovedbe, navedb pri pregledu osebne zdravnice 1. 8. 2020 in osebnem pregledu 24. 3. 2021 razvidno, da je tožnica kljub novi pogodbi o zaposlitvi še vedno opravljala delo, ki ni bilo nič lažje in je potekalo še vedno nad horizontalo. Ker tožnica v relevantnem obdobju ni opravljala ustreznega dela, so bolečine vztrajale in zahtevale ustrezno priznanje začasne nezmožnosti. Sodna izvedenka je ugotovila, da bi ob doslednem upoštevanju stvarnih razbremenitev tožnica prilagojeno delo opravljala v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev ni substitut stvarnim razbremenitvam.
ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 46, 46/5, 46/5-3. ZVoz-1 člen 53, 53/3, 53/5.
prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - rehabilitacijski programi
Izbris 4 kazenskih točk na podlagi opravljenega rehabilitacijskega programa se v skupni evidenci kazenskih točk, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, ne opravi po uradni dolžnosti, temveč na predlog imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja. Tretji odstavek 53. člena ZVoz-1 namreč določa, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo 4 pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.
ZPIZ-2 člen 11, 52, 52/3, 111, 111/3, 178, 178/1, 178/3.. ZUP člen 63, 63/1, 65, 65/1, 127, 127/2.
družinska pokojnina - izplačevanje pokojnin - začetek izplačevanja
Ob dejstvu, da je bila v konkretnem primeru vloga za priznanje pravice do družinske pokojnine v predsodnem postopku vložena 17. 2. 2020 je pravilno presojeno, da je mogoče tožnici pokojninsko dajatev zakonito izplačevati šele od 1. 9. 2019 dalje. Torej v skladu s 3. odstavkom 111. člena ZPIZ-2 od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
odločitev o stroških postopka - vrednotenje uspeha v pravdi - končni uspeh strank - delni uspeh v pravdi - sodna praksa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - izvedba dokaza z izvedencem
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je sicer lahko ločen glede na „temelj“ in „višino“, ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa.
izvedensko mnenje - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenec cestnoprometne stroke je izračunal hitrost tožničinega vozila glede na poškodbe slednjega in ugotovil, da tožnica pred trčenjem ni vozila več kot 45 km/h. Izračun hitrosti tožničinega vozila pred trčenjem je bila naloga izvedenca cestnoprometne stroke in ta je to hitrost tudi izračunal.
ZST-1 člen 18, 18/5, 19, 19/1, 19/2, 22. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 195.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija (peti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1), za njeno ugotavljanje pa se, če ni v tem zakonu določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 19. člena ZST-1). ZST-1 za v tožbi postavljene zahtevke, z izjemo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ne vsebuje specialnih določb. V konkretnem primeru se zato pri denarnem zahtevku kot vrednost spornega predmeta upošteva vrednost glavnega denarnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena in 45. člena ZPP), torej zneska 26.255,18 EUR in 8.523,29 EUR. Pri nedenarnih zahtevkih pa se za zahtevek za izpraznitev in izročitev upošteva vrednost enoletnega nadomestila (22. člen ZST-1), za ostale nedenarne zahtevke pa vrednost navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Dejstvo, da so toženci navadni materialni sosporniki, ima vpliv na odmero in plačilo takse za (skupaj) vloženo pritožbo.