ZP-1 člen 2, 2/2, 51, 51/4, 51/4-1, 56, 56/4, 68, 154, 154-1, 154-2, 155, 155/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2, 101, 101/1, 101/2, 101/6. ZPrCP-F člen 14.
prekoračitev hitrosti - prekoračitev hitrosti v naselju - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - vozila s prednostjo - nujna vožnja - svetlobni in zvočni signali - milejši predpis
Za opredelitev vozila s prednostjo ne zadošča zgolj, da se vozilo uporablja za izvršitev določenih nujnih nalog, temveč da se na vozilu za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, pri čemer so izjemoma lahko izključeni le slednji.
Storilec v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni izkazal uporabe svetlobnih znakov, katerih uporaba je obvezna, da vozniku vozila s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije.
Ker je dne 11.8.2021 začela veljati novela ZPrCP-F in je spremenjena določba 46. člen ZPrCP v predpisani globi za storilca milejša, je pritožbeno sodišče na milejši pravni podlagi izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo.
ZKP člen 8, 8/2, 8/2-2, 65, 65/1, 65/3, 306, 306/3.
pravilnost vabljenja - oškodovanec - predlagalni delikt - pooblaščenec oškodovanca - ustavitev kazenskega postopka - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - fikcija umika predloga za pregon - pravica do uporabe svojega jezika
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovanca vabiti na glavno obravnavo v somalijskem jeziku. Ker sodišče prve stopnje tako ni ravnalo, je kršilo določbo 8. člena ZKP. Glede na to, da je oškodovanec že v postopku, ki ga je vodila policija, povedal o nerazumevanju slovenskega jezika in izrazil željo, da mu govorjeno v postopku prevaja njegov oče, je slednje mogoče šteti kot njegovo zahtevo za prevajanje v jezik, ki ga razume in govori.
Obveznost sodišča prve stopnje postaviti pooblaščenca oškodovancu po uradni dolžnosti določa tretji odstavek 65. člena ZKP, vendar le za mladoletne oškodovance taksativno določenih kaznivih dejanj.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00051321
ZP-1 člen 22, 22/3, 155/1, 155/1-3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontradiktornost postopka - izdaja odločbe brez zaslišanja
Glede na določbo prvega odstavka 202.č člena ZP-1 postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni kontradiktorni postopek, ki bi zahteval razpis naroka za zaslišanje, temveč sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ki ima deklaratorno naravo, saj gre zgolj za obvestilo o doseženih kazenskih točkah, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se kazenske točke vpišejo v evidenco šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe, pri čemer pravnomočnost lahko nastopi le pod pogojem pravilne vročitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo za vsakega od očitanih ravnanj navesti konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o obstoju preslepitvenega ravnanja ter katero dokazno gradivo to potrjuje.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
ZIZ člen 71, 71/2, 74, 74/6. ZPP člen 15, 163, 163/1, 365, 365/1, 365/1-3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - smrt bližnjega - slabe ekonomsko socialne razmere - človekovo dostojanstvo - načelo socialne države - sprememba izpodbijane odločbe
Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.
Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00051405
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1, 170, 170/2. ZPP člen 7, 236, 257, 263, 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 82, 82/2. ZZZDR člen 56, 56/2.
hipotekarni dolžnik - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - izločitvena pravica - prenehanje hipoteke - dokaz z zaslišanjem strank - substanciranje dokaznega predloga - smotrnost izvedbe novega dokaza - odgovornost za dolgove podjetnika - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Dolžnica se je kot solastnica do ½ nepremičnine v zemljiško knjigo vpisala na podlagi notarskega zapisa o razdelitvi skupnega premoženja. Skladno s sodno prakso ima tak način delitve premoženja oziroma prehod premoženja iz režima skupnega premoženja v solastnino pravno poslovno naravo, dolžnica pa se je v konkretnem primeru kot solastnica v zemljiško knjigo vpisala že po zaznambi sklepa o izvršbi in je torej na pravno poslovni način pridobila solastninsko pravico na obremenjeni nepremičnini. Ker po drugem odstavku 170. člena ZIZ s tako zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z ugovornim in v pritožbi obširno ponovljenim uveljavljanjem, da je bila že v času zaznambe sklepa o izvršbi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi (ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje).
Opisano stališče pa nikakor ne pomeni, da dolžnica takih navedb ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ. Po prvem odstavku tega člena namreč lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Sodišče je v obravnavani zadevi o ugovoru odločilo na podlagi dejstva, ki se nanaša na način in trenutek pridobitve dolžničine solastninske pravice (in s tem povezanim vprašanjem utemeljenosti dovolitve izvršbe na solastni delež dolžnice na nepremičnini), to dejstvo pa je med strankama sporno. V zvezi z drugim pogojem, to je, da se morajo dejstva nanašati na terjatev, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da je pravda na nedopustnost izvršbe mogoča tudi v primeru, ko je povezanost s terjatvijo vsaj posredna, torej tudi v primeru, ko dolžnik v ugovoru uveljavlja impugnacijske razloge oz. razloge, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, mednje pa sodi tudi zatrjevanje, da terjatev ni prešla na hipotekarno dolžnico.
Pravilno je zavrnjen tudi ugovorni očitek, da je B. B. skupno premoženje obremenil brez soglasja hipotekarne dolžnice, ki za obremenitve ni vedela in zanje ni podala soglasja, zato so nične. Kot je bilo že pojasnjeno, je upnik zastavno pravico v obravnavani zadevi pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi, torej prisilno in ne na pogodbeni podlagi, zato take navedbe niso pravno relevantne.
Tudi za zaslišanje strank se uporablja določba 236. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim navesti, o čem naj priča. Gre za zahtevo po substanciranju dokaznega predloga, preko katere se manifestira razpravno načelo iz 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in s pomočjo katere lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe predlaganega dokaza. Ni naloga sodišča, da namesto stranke (ki jo sicer zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec) med njenimi obširnimi navedbami išče dejstva, o katerih bi lahko morda izpovedal zaslišani, temveč je naloga same stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno in konkretizirano pojasni, v zvezi s katerimi dejstvi bo zaslišani pričal.
Predmetni izvršilni postopek se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi izključno samo na dolžnika B. B., zaradi načela stroge formalne legalitete pa ga ni dopustno širiti na ugotavljanje morebitne materialne solidarne odgovornosti hipotekarne dolžnice za podjetniške dolgove zakonca. Povedano drugače, zoper hipotekarno dolžnico se izvršba vodi le zato, ker se je v zemljiško knjigo vpisala kot solastnica obremenjenega premoženja, vprašanje njene materialne odgovornosti za dolgove zakonca iz njegove poslovne dejavnosti pa ob dejstvu, da upnik zoper njo na tej podlagi še nima izvršilnega naslova, za predmetni izvršilni postopek ni pravno relevantno.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 41. ZIZ člen 40, 40/1, 213, 215.
Postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice (41. člen Bruseljske uredbe I bis), v obravnavani zadevi torej slovenski predpis (ZIZ). V istem členu je še določeno, da se sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici, izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici, kar pomeni, da slovensko sodišče glede vsebine predloga za izvršbo ne sme postavljati nobenih dodatnih zahtev.
Upnik je zadostil vsem obveznim sestavinam predloga za izvršbo glede izročitve dolžnikovega avtomobila, saj ga je določno opredelil oziroma individualiziral (tudi z navedbo številke šasije) skupaj z ustreznim naslovom, kjer se nahaja (prvi odstavek 40. člena ZIZ). S tem so navedeni vsi potrebni podatki za opravo izvršbe. ZIZ ne določa nobenega dokazovanja, da je predmet, za katerega se zahteva prisilna izročitev, dejansko na v predlogu navedenem kraju. Prej nasprotno: določa alternativni način izvršbe, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku, ne pri kom drugem (215. člen ZIZ).
prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila upnikov - razdelitveni narok - izpodbijanje terjatve
Na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056221
OZ člen 131, 179, 271, 921, 925, 936, 937, 963, 963/1. ZPP člen 8.
regresna pravda - regresna pravica zavarovalnice - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - plačevanje zavarovalne premije - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - elementi pogodbe - obveznost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo - protipravno ravnanje - fizični napad - vzročna zveza - krivda - domneva krivde - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi obračuna premije pravilno zaključilo, da tožničino izplačilo odškodnine temelji na sklenjeni zavarovalni pogodbi. Že iz vsebine obračuna namreč izhaja, da je tožnica zavarovancu (oškodovančevemu delodajalcu) premijo zaračunala na podlagi zavarovalne police. Ker pa je zavarovalna pogodba sklenjena, ko je podpisana zavarovalna polica (925. člen OZ2), tudi to sodišče ne dvomi v obstoj pogodbene pravne podlage. Poleg tega je zmotno pritožbeno stališče, da obračun premije kot listina obstoja zavarovalne pogodbe ne dokazuje. Naše civilno dokazno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega je plačilo premije, ki se vrši v dogovorjenih rokih (936. člen OZ), bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ); tudi obveznost zavarovalnice izplačati odškodnino je pogojena s plačilom zavarovalne premije (937. člen OZ). Da tožničin zavarovanec premije ni plačeval, toženec ni zatrjeval.
V skladu z 271. členom OZ lahko obveznost izpolni tudi tretji (ne le dolžnik), ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena OZ z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem. V skladu s prvim odstavkom prej omenjenega člena z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem.
Čeprav sta vprašanji protipravnosti in vzročne zveze največkrat povezani, gre za dve samostojni predpostavki, ki se ugotavljata vsaka posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00058983
ZPP člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 502. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44.
sodna izključitev družbenika iz družbe - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - nastop pravnomočnosti
V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.
V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.
V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
javno naročanje - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - podizvajalska pogodba - podjemnikove obveznosti - začasna situacija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcu
Da lahko tožena stranka plača samo 90 % vrednosti podizvajalca, ostalo pa neposredno glavnemu izvajalcu, ni pisalo niti v situaciji, taka razlaga pa je po prepričanju sodišča prve stopnje tudi v nasprotju z določbo petega odstavka 94. člena ZJN-3 in 631. člena OZ, ker iz Aneksa št. 2, ki vključuje zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu, ni bilo nobene omejitve glede zadržanih sredstev in da zanje ne bi veljala zahteva podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da če je izvajalec v posamezni situaciji potrdil zadržana sredstva v višini 10 % zneska računa posameznega podizvajalca, bi morala tožeča stranka (pravilno tožena stranka, op. pritožbenega sodišča) ta znesek zadržati za podizvajalca, ne pa ga izplačati glavnemu izvajalcu A., saj je s tem kršila aneks, 631. člen OZ in 94. člen ZJN-3. Tožena stranka namreč glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v Gradbeni pogodbi ni imela predvideno zadržanje 10 %, zato je bila dolžna celotne račune plačati neposredno tožeči stranki, saj je bila z njene strani podana zahteva za celotno plačilo in ne le 90 %.
URS člen 21, 22, 25.. ZPIZ-2 člen 41, 42, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/2-3, 63/5, 81, 82, 181, 401.
ugotavljanje invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - neizpolnjevanje pogojev - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
V obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje vtoževane pravice do invalidske pokojnine, saj pri tožnici ni dokazane popolne izgube delazmožnosti za organizirano pridobitno delo. Glede na 401. člen ZPIZ-2 ni niti pogojev za priznanje pravic na temelju preostale delazmožnosti, torej III. kategorije invalidnosti, ker je bila tožnica pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic.
nesporno dejansko stanje - sporno pravno vprašanje - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - pritožba v izvršilnem postopku - strošek sodne takse - uspeh stranke s pritožbo
Med strankama je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov sodne takse v višini 125,00 EUR. Pri tem pa ne gre za vprašanje dejanske narave, saj med strankama ni sporno, da tožeča stranka te stroške zahteva, tožena stranka pa jih ni poravnala, temveč pravno vprašanje, ali je tožeča stranka v skladu z določbami ZPP upravičena do povračila omenjenih stroškov. Dejansko stanje med strankama tako ni sporno, predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je izpolnjena, prvostopenjsko sodišče pa je moralo opraviti zgolj vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan in torej presoditi, ali je tožeča stranka upravičena do povračila omenjenih stroškov.
S tem ko višje sodišče zavrne pritožbo, zavrne tudi predlog stranke za povrnitev stroškov pritožbe, zato je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari. Če stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške. Ker tožeča stranka v v zvezi s pritožbo v izvršilnem postopku ni uspela, ji tako tožena stranka stroškov v zvezi s tem ni dolžna povrniti.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 169.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/2, 41/3, 41/4.
predčasna zapadlost terjatve - priporočena poštna pošiljka - trditveno in dokazno breme dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - kršitev pravice do izjave - konkretizacija procesnih kršitev - odlog izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - stroški odgovora na ugovor
Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev. Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka
Pritrdi je pritožbi, da teorija in sodna praksa ustavitev izvršbe ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka ter da je izvršilni postopek končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Tudi sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi na podlagi upnikove izjave o umiku izvršilnega predloga ustavilo le izvršbo in se tako ustavitev v konkretnem primeru nanaša le na fazo opravo izvršbe, zato z izpodbijanim sklepom ni onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru.