PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050586
ZP-1 člen 65, 65/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/7, 46/7-4.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče ni dolžno vselej zaslišati storilca, saj četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZNPPol člen 16, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - dolžnost govoriti resnico - naloge policije - nadzor prometa na javni cesti - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - oprostilna sodba
Po stališču kazensko materialnopravne teorije je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine izvršeno v primerih, ko je oseba dolžna pred organom podati resnično izjavo, torej podati resnična dejstva ter je funkcija resničnosti vsebine listine neločljivo povezana z dolžnostjo posameznika, da pred organom navaja resnična dejstva.
Obdolženca kot potencialnega kršitelja cestnoprometnih predpisov ni zavezovala dolžnost navajanja resničnih dejstev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050805
ZCes-1 člen 30, 30/7, 31a, 31a/5. ZPrCP člen 74, 74/8.
največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - prekršek neznatnega pomena - prevoz tovora
Neustrezna pritrditev tovora lahko povzroči njegovo premikanje in razsutje na vozišče, kar predstavlja veliko ogrozitev varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, prekoračitev največje dovoljene mase ter osne obremenitve po navodilih proizvajalca pa ogroža stabilnost vozila in povzroča nevarnost za tehnično izpravno delovanja vozila, s tem pa se nadalje ogroža varnost cestnega prometa. Zato prekrškov, kot jih je storil storilec 24. 8. 2020, ni mogoče šteti kot prekrške neznatnega pomena, četudi v konkretnem primeru do škodljivih posledic ni prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050210
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 276, 276/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - pomanjkljivosti obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da v opisanem dejanju niso konkretizirani znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je to kaznivo dejanje možno storiti s poškodovanjem, uničenjem ali tako, da se tuja stvar napravi nerabna. Obtožni predlog očita prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari, pri tem pa je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da državna tožilka v obtožnem predlogu ni opisala konkretnih okoliščin poškodovanja, t.j. opisala je izvršitveno ravnanje in način poškodovanja (več brc v desni bočni del vozila oškodovanca), ne pa poškodbene posledice. Državna tožilka bi torej morala opisati, v čem je poškodovanje zadnjega desnega boka in prednjega desnega ogledala (npr. vdrtje pločevine, zvitje ali zlom ogledala, razbitje stekla ogledala, ipd.). Sam izraz poškodovanje predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari, kar pa v opisu obtožnega akta ni konkretizirano.
Na podlagi določbe drugega odstavka 276. člena ZKP je mogoče odpraviti le formalne pomanjkljivosti obtožnega akta. Te se sicer lahko nanašajo tudi na sestavino obtožnice iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP, to je opis dejanja, vendar pa ta določba ne dopušča, da se po tej poti sanirajo (vsebinske) napake obtožbe.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - nujen ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - trajanje varnostnega ukrepa - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.
Pretekli poskusi zdravljenja na odprtih oddelkih niso bili uspešni, zato je potreben stalen nadzor nad prejemanjem in zaužitjem predpisane terapije.
V skladu z določbo 71. člena ZDZdr se lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani razlogi za zadržanje, osebo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
zavarovanje nedenarnih terjatev - začasna odredba - prepoved oddajanja v najem nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda za dolžnika
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da tožnica ni izkazala okoliščin, pomembnih za izdajo začasne odredbe na podlagi tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, in še manj, da toženka z njeno izdajo ne bi utrpela več od neznatne škode. Za izpolnjenost te predpostavke ne zadostuje navedba okoliščin na njeni strani, ampak tudi, na kakšen način in v kakšnem obsegu bi izdaja predlagane začasne odredbe posegla v toženčev položaj. Šele tedaj bi bilo možno tehtanje položajev obeh pravdnih strank, ki ga narekuje navedena zakonska odločba. Ker bi izdaja predlagane začasne odredbe tožencu preprečila opravljanje dejavnosti, do katere je – izhajajoč iz njegovih navedb – upravičen, je pravilen sklep, da tožnica zgolj s trditvami o lastni škodi ni ponudila podlage za vsebinsko presojo na podlagi navedene zakonske določbe.
Iz zgoraj povzetih ugotovitev je namreč mogoče razbrati, da mladoletnik že uživa alkoholne pijače in da v kritičnih situacijah ni sposoben obvladovati svojega vedenja niti v razmerju do svojih družinskih članov, niti v razmerju do pooblaščenih uradnih oseb. Namen vzgojnih ukrepov je namreč zagotovitev vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika, ki se izvaja z nasveti, opozorili, varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti. Vzgojni ukrep, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, je po oceni pritožbenega sodišča izbran tako, da bi bil ta namen čim bolje dosežen in ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin, ki jih v skladu s 34. členom ZP-1 sodišče upošteva pri izbiri vzgojnega ukrepa.
dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - ugotovitev obsega zapuščine
Ugovor obsega zapuščine, prvič izpostavljen v pritožbi, je potrebno šteti kot dopustnega iz razloga, ker se je dedinja imela možnost izjasniti se o le tem šele v pritožbenem postopku.
ZP-1 člen 14, 15, 136, 136-5. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
odgovornost pravne osebe - krivda - predložitev podatkov - odgovorna oseba pravne osebe
Pri prekršku po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU ne gre za kršitev obveznosti, ki jo pravni osebi in njeni odgovorni nalaga zakon, temveč za kršitev obveznosti, ki je posamezni pravni osebi naložena s pozivom prekrškovnega organa. Zato take obveznosti storilec ne more zavestno in voljno kršiti, če ni predhodno seznanjen z vsebino poziva oziroma sploh z obstojem takega poziva. Odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe za tovrstni prekršek zato ni mogoče črpati na podlagi odgovornosti za zakonitost poslovanja pravne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050670
ZPrCP člen 107, 107/11, 107/12.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika - odklonitev strokovnega pregleda
Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.
ZP-1 člen 2, 2/2, 51, 51/4, 51/4-1, 56, 56/4, 68, 154, 154-1, 154-2, 155, 155/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2, 101, 101/1, 101/2, 101/6. ZPrCP-F člen 14.
prekoračitev hitrosti - prekoračitev hitrosti v naselju - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - vozila s prednostjo - nujna vožnja - svetlobni in zvočni signali - milejši predpis
Za opredelitev vozila s prednostjo ne zadošča zgolj, da se vozilo uporablja za izvršitev določenih nujnih nalog, temveč da se na vozilu za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, pri čemer so izjemoma lahko izključeni le slednji.
Storilec v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni izkazal uporabe svetlobnih znakov, katerih uporaba je obvezna, da vozniku vozila s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije.
Ker je dne 11.8.2021 začela veljati novela ZPrCP-F in je spremenjena določba 46. člen ZPrCP v predpisani globi za storilca milejša, je pritožbeno sodišče na milejši pravni podlagi izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZNP člen 21, 24, 24/1, 36, 36/1, 36/2, 37, 119. ZPP člen 153, 153/3.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - predujem za izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku
Do delitve s prodajo in delitvijo izkupička lahko pride šele po tem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Gre za zakonsko predpisan vrstni red (oziroma za primarni in subsidiarni način delitve), ki zavezuje tako udeležence (razen, če se o načinu delitve sporazumejo - prvi odstavek 70. člena SPZ) kot sodišče.
Pri postopku delitve gre sicer za predlagalni postopek, vendar pa predlog, kako naj sodišče odloči, nima istega pomena kot v pravdnem postopku, to je, da je sodišče nanj vezano. V prvi vrsti predlagatelj v predlog ni dolžan vključiti „zahtevka“ oziroma ni dolžan predlagati, kako naj sodišče odloči, ampak mora predlog vsebovati zgolj opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (primerjaj 21. člen v zvezi s 119. členom ZNP). In (zgolj) v takšnem obsegu je sodišče na predlog tudi vezano.
ZPotK-2 člen 2, 2-20, 26. ZPotK-1 člen 24. ZPotK člen 18a. OZ člen 377.
potrošniška kreditna pogodba - gospodarska družba kot kreditojemalec - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - obrestna mera dogovorjena s pogodbo - oderuške obresti - oderuške pogodbene obresti - obrestna mera - najvišja dovoljena obrestna mera - domneva oderuških obresti - izpodbojna zakonska domneva - višina obrestne mere - omejitev njihove višine - pravilna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ.
Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis (ZPotK-2) izrecno uzakonja za potrošniške kredite (naj)višjo še dopustno obrestno mero, ki je višja od v 377. členu OZ določene (domnevno) oderuške.
Obrestna mera, ki sta jo dogovorili pravdni stranki (65,365 %), ni presegla najvišje dopustne obrestne mere iz 26. člena ZPotK-2 (EOM za prvi kreditni razred, v katerega spada sporna pogodba [do šest mesecev, do 1.000 EUR], je znašala 44,5 %, torej znaša 200 % zadnje objavljene povprečne EOM za ta kreditni razred 89 %), zato sporna pogodbeno dogovorjena obrestna mera ni bila nedopustna.
ZD člen 163, 164, 165, 214. ZPP člen 12, 337, 337/1.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - obseg zapuščine - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - prekluzije v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti
Kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tako navedbe pritožnice o prejšnjih priimkih zapustnice kot tudi nove dokaze, t.j. pritožbi priložen izpisek iz matičnega registra za pokojno in predlagano poizvedbo v zemljiški knjigi s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo do vknjižbe (so)lastninske pravice pri nepremičninah.
Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. Zakona o dedovanju), je bilo zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni v celoti izpolnilo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051320
ZP-1 člen 58, 58/1, 60, 61, 61/1, 153. ZUP člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/2, 67, 67/2.
zahteva za sodno varstvo - vsebina zahteve za sodno varstvo - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - lastnoročen podpis - vloga v elektronski obliki
Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku; 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo).
Zahteva za sodno varstvo, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Ker je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena.
Predpostavka, ki je v vsakem primeru nujni pogoj obstoja odškodninske obveznosti (ne glede na to, ali je odgovornost povzročitelja objektivna ali subjektivna - krivdna), je škodljivo dejstvo. S pojmom škodljivega dejstva je neločljivo povezan škodni dogodek, ki predstavlja časovno-prostorsko dimenzijo neposrednega vzroka škode. Za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, za oprostitev njene odgovornosti, kakor tudi za ugotovitev prispevka oškodovanca k nastanku škode je zato odločilnega pomena ugotovitev, kako je do škodnega dogodka prišlo.
sklenitev posojilne pogodbe - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - obličnost pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - dokazovanje s pričami - ocena verodostojnosti priče - indični dokaz - indično sklepanje - odgovornost za dolgove zapustnika - zamudne obresti
V izhodišču velja, da se pogodbe lahko sklepajo neoblično (torej tudi ustno), kar velja tudi za posojilno pogodbo. To je odraz pogodbene svobode oziroma načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (2. in 3. člen OZ). Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ) in da se glede na določbo 51. člena OZ za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon tako posebej določa. Za posojilno pogodbo zakon posebne oblike ne določa.
Toženka je kot univerzalna pravna naslednica po sili zakona v celoti vstopila v pravni položaj zapustnika. Podedovala je tako aktivo kot pasivo zapuščine, zato so nanjo prešli tudi dolgovi zapustnika in jih je dolžna poravnati, kot da bi si predmetni denar izposodila sama. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, da zakonske zamudne obresti tečejo od 21. 4. 2013 dalje in ne šele od vložitve tožbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00051321
ZP-1 člen 22, 22/3, 155/1, 155/1-3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontradiktornost postopka - izdaja odločbe brez zaslišanja
Glede na določbo prvega odstavka 202.č člena ZP-1 postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni kontradiktorni postopek, ki bi zahteval razpis naroka za zaslišanje, temveč sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ki ima deklaratorno naravo, saj gre zgolj za obvestilo o doseženih kazenskih točkah, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se kazenske točke vpišejo v evidenco šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe, pri čemer pravnomočnost lahko nastopi le pod pogojem pravilne vročitve.