PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050670
ZPrCP člen 107, 107/11, 107/12.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika - odklonitev strokovnega pregleda
Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje sodišče ne more ugotavljati, ali je storilec dejansko storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in so neutemeljene navedbe, da sodišče ni samo preverjalo in izreklo o času storitve posameznih prekrškov.
OZ člen 239, 587, 619, 633, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - najemna pogodba - odprava napak - grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka bi morala, če je menila, da je imela opravljena storitev napako, le-to najprej ustrezno grajati, nato pa zahtevati, da ji tožeča stranka napako odpravi v primernem roku in šele nato po lastni izbiri bodisi odpraviti napako na njen račun bodisi znižati plačilo bodisi odstopiti od pogodbe.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka res zatrjevala, da se tožeča stranka na njene klice in SMS sporočila ni odzivala, ni pa v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu dokazala, da je napako dejansko grajala.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/2-1, 55/3, 123, 123/1. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred policijo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - razlogi za sum - osredotočenost suma - izostanek pravnega pouka - zaseg droge - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - varnostni pregled - pregled oseb in stvari
Za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP, je bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1.
Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen ZNPPol.
V okviru presojanja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne vloge se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo vsebinske utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 14, 15, 21, 21/2. ZDavPR člen 7, 7/5, 19, 19/1, 19/1 - 7.
izdaja računa - gotovinsko plačilo - opomin
Storitev prekrška ne pomeni zgolj popolna opustitev izdaje računa, temveč tudi nepravočasna izdaja računa. Peti odstavek 7. člena ZDavPR namreč jasno določa, da mora zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino. S tem, ko je neposredna storilka račun izdala šele po tem, ko je moški, ki je naročil in plačal pivo, odšel iz lokala, je nedvomno kršila obveznost iz petega odstavka 7. člena ZDavPR.
KZ-1 člen 20, 20/1. ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 10/1, 10/1-7, 18, 19, 23.
evropski nalog za prijetje in predajo - izročitev (predaja) slovenskega državljana tuji državi članici Evropske Unije - Avstrija - dvojna kaznivost - kataloško kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno in v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, kot to izhaja iz točke 4 razlogov napadenega sklepa, ko je pravilno zaključilo, da zoper zahtevano osebo v Republiki Sloveniji ne teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog kakor tudi, da ne gre za nobeno od okoliščin, ki so navedene v nadaljevanju 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, pritožba, ki skuša prepričati nasprotno, ne more biti uspešna.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 96, 96/3. ZPSto-2 člen 41, 43.
fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za obnovo postopka - pravočasna vloga - napaka pri vročanju - zahteva za sodno varstvo - napoved
Da bi bilo mogoče vročitev na podlagi fikcije šteti za veljavno, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost take vročitve. Če ni izkazano, da je vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po zakonskih določbah, vročitve ni mogoče šteti za veljavno. Do fikcije vročitve tako lahko pride le v primeru, ko vročevalec postopa po predpisanih pravilih vročanja, a pošiljke kljub temu ni mogoče vročitvi naslovniku, razlogi za nezmožnost vročitve pa so na njegovi strani.
dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - ugotovitev obsega zapuščine
Ugovor obsega zapuščine, prvič izpostavljen v pritožbi, je potrebno šteti kot dopustnega iz razloga, ker se je dedinja imela možnost izjasniti se o le tem šele v pritožbenem postopku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050805
ZCes-1 člen 30, 30/7, 31a, 31a/5. ZPrCP člen 74, 74/8.
največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - prekršek neznatnega pomena - prevoz tovora
Neustrezna pritrditev tovora lahko povzroči njegovo premikanje in razsutje na vozišče, kar predstavlja veliko ogrozitev varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, prekoračitev največje dovoljene mase ter osne obremenitve po navodilih proizvajalca pa ogroža stabilnost vozila in povzroča nevarnost za tehnično izpravno delovanja vozila, s tem pa se nadalje ogroža varnost cestnega prometa. Zato prekrškov, kot jih je storil storilec 24. 8. 2020, ni mogoče šteti kot prekrške neznatnega pomena, četudi v konkretnem primeru do škodljivih posledic ni prišlo.
sklenitev posojilne pogodbe - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - obličnost pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - dokazovanje s pričami - ocena verodostojnosti priče - indični dokaz - indično sklepanje - odgovornost za dolgove zapustnika - zamudne obresti
V izhodišču velja, da se pogodbe lahko sklepajo neoblično (torej tudi ustno), kar velja tudi za posojilno pogodbo. To je odraz pogodbene svobode oziroma načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (2. in 3. člen OZ). Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ) in da se glede na določbo 51. člena OZ za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon tako posebej določa. Za posojilno pogodbo zakon posebne oblike ne določa.
Toženka je kot univerzalna pravna naslednica po sili zakona v celoti vstopila v pravni položaj zapustnika. Podedovala je tako aktivo kot pasivo zapuščine, zato so nanjo prešli tudi dolgovi zapustnika in jih je dolžna poravnati, kot da bi si predmetni denar izposodila sama. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, da zakonske zamudne obresti tečejo od 21. 4. 2013 dalje in ne šele od vložitve tožbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00051321
ZP-1 člen 22, 22/3, 155/1, 155/1-3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontradiktornost postopka - izdaja odločbe brez zaslišanja
Glede na določbo prvega odstavka 202.č člena ZP-1 postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni kontradiktorni postopek, ki bi zahteval razpis naroka za zaslišanje, temveč sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ki ima deklaratorno naravo, saj gre zgolj za obvestilo o doseženih kazenskih točkah, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se kazenske točke vpišejo v evidenco šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe, pri čemer pravnomočnost lahko nastopi le pod pogojem pravilne vročitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo za vsakega od očitanih ravnanj navesti konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o obstoju preslepitvenega ravnanja ter katero dokazno gradivo to potrjuje.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
Predpostavka, ki je v vsakem primeru nujni pogoj obstoja odškodninske obveznosti (ne glede na to, ali je odgovornost povzročitelja objektivna ali subjektivna - krivdna), je škodljivo dejstvo. S pojmom škodljivega dejstva je neločljivo povezan škodni dogodek, ki predstavlja časovno-prostorsko dimenzijo neposrednega vzroka škode. Za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, za oprostitev njene odgovornosti, kakor tudi za ugotovitev prispevka oškodovanca k nastanku škode je zato odločilnega pomena ugotovitev, kako je do škodnega dogodka prišlo.
ZP-1 člen 2, 2/2, 51, 51/4, 51/4-1, 56, 56/4, 68, 154, 154-1, 154-2, 155, 155/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2, 101, 101/1, 101/2, 101/6. ZPrCP-F člen 14.
prekoračitev hitrosti - prekoračitev hitrosti v naselju - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - vozila s prednostjo - nujna vožnja - svetlobni in zvočni signali - milejši predpis
Za opredelitev vozila s prednostjo ne zadošča zgolj, da se vozilo uporablja za izvršitev določenih nujnih nalog, temveč da se na vozilu za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, pri čemer so izjemoma lahko izključeni le slednji.
Storilec v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni izkazal uporabe svetlobnih znakov, katerih uporaba je obvezna, da vozniku vozila s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije.
Ker je dne 11.8.2021 začela veljati novela ZPrCP-F in je spremenjena določba 46. člen ZPrCP v predpisani globi za storilca milejša, je pritožbeno sodišče na milejši pravni podlagi izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
V sodbi, s katero v primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka sodišče odloča še o utemeljenosti preostalega tožbenega zahtevka, se mora sodišče prve stopnje opredeliti do vseh navedb pravdnih strank o pravnorelevantnih dejstvih. Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tovrstne tožbe je potrebno za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO ugotoviti obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO. Izpodbijana sodba, kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi, nima razlogov o vseh zatrjevanih bistvenih okoliščinah, kriterijih oziroma merilih iz 4. člena ZVPSBNO, kot je obrazloženo še v nadaljevanju, zato je vsaj preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena in da je zato (preostali) tožbeni zahtevek neutemeljen.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZNP člen 21, 24, 24/1, 36, 36/1, 36/2, 37, 119. ZPP člen 153, 153/3.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - predujem za izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku
Do delitve s prodajo in delitvijo izkupička lahko pride šele po tem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Gre za zakonsko predpisan vrstni red (oziroma za primarni in subsidiarni način delitve), ki zavezuje tako udeležence (razen, če se o načinu delitve sporazumejo - prvi odstavek 70. člena SPZ) kot sodišče.
Pri postopku delitve gre sicer za predlagalni postopek, vendar pa predlog, kako naj sodišče odloči, nima istega pomena kot v pravdnem postopku, to je, da je sodišče nanj vezano. V prvi vrsti predlagatelj v predlog ni dolžan vključiti „zahtevka“ oziroma ni dolžan predlagati, kako naj sodišče odloči, ampak mora predlog vsebovati zgolj opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (primerjaj 21. člen v zvezi s 119. členom ZNP). In (zgolj) v takšnem obsegu je sodišče na predlog tudi vezano.
ZD člen 163, 164, 165, 214. ZPP člen 12, 337, 337/1.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - obseg zapuščine - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - prekluzije v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti
Kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tako navedbe pritožnice o prejšnjih priimkih zapustnice kot tudi nove dokaze, t.j. pritožbi priložen izpisek iz matičnega registra za pokojno in predlagano poizvedbo v zemljiški knjigi s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo do vknjižbe (so)lastninske pravice pri nepremičninah.
Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. Zakona o dedovanju), je bilo zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni v celoti izpolnilo.