V okviru presojanja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne vloge se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo vsebinske utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050539
ZP-1 člen 6a, 21. ZMV člen 41, 41/5.
prekršek neznatnega pomena - opomin - različne časovne in krajevne okoliščine prekrška - tehnična brezhibnost vozila
Iz fotografije, ki jo je storilka sama posredovala sodišču, je namreč jasno razvidno, da na vozilu ni bila zgolj počena plastika na zadnji levi luči, temveč je bila leva zadnja luč razbita tako, da je manjkal del rdeče plastike zaradi česar je luč oddajala belo svetlobo namesto rdeče, kot so o tem izpovedali policisti, kar je lahko zelo moteče in zavajajoče za voznike, ki vozijo za takim vozilom.
Ker je storilka tehnično neizpravno vozilo vozila v nočnem času, ko je še posebej pomembno, da svetlobne naprave na vozilu delujejo pravilno, ni mogoče šteti, da je prekršek storila v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049699
ZKP člen 89, 89/1. KZ-1 člen 86, 86/11.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Določilo prvega odstavka 89. člena ZKP ne dopušča oziroma ne določa vrnitve v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper odločbo o spremembi načina izvršitve kazni. Navedeno določilo po vsebini ureja izjeme od pravil o prekluzivnosti zakonskih rokov, ki zahteva restriktivno razlago. Pritožbeno sodišče zavrača navedbe pritožnikov, da so sklepi, ki jih obravnavani člen dopušča kot izjemo, našteti zgolj primeroma. Že sama vsebina sklepov glede katere zakon dopušča vrnitev v prejšnje stanje in zatorej saniranje zamude zakonskega prekluzivnega roka kaže, da gre za meritorne odločitve primerljive s sodbo, t.j. sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Pravila o dopustnosti vrnitve v prejšnje stanje glede zamujenega roka za pritožbo zoper sklep, ki ni izrecno naštet v prvem odstavku 89. člena ZKP, pa je npr. dopustno uporabiti zoper sklep o sodnem opominu, saj drugi odstavek 446. člena ZKP izrecno določa, da se za sklep o sodnem opominu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na (obsodilno) sodbo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050670
ZPrCP člen 107, 107/11, 107/12.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika - odklonitev strokovnega pregleda
Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050586
ZP-1 člen 65, 65/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/7, 46/7-4.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče ni dolžno vselej zaslišati storilca, saj četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 96, 96/3. ZPSto-2 člen 41, 43.
fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za obnovo postopka - pravočasna vloga - napaka pri vročanju - zahteva za sodno varstvo - napoved
Da bi bilo mogoče vročitev na podlagi fikcije šteti za veljavno, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost take vročitve. Če ni izkazano, da je vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po zakonskih določbah, vročitve ni mogoče šteti za veljavno. Do fikcije vročitve tako lahko pride le v primeru, ko vročevalec postopa po predpisanih pravilih vročanja, a pošiljke kljub temu ni mogoče vročitvi naslovniku, razlogi za nezmožnost vročitve pa so na njegovi strani.
KZ-1 člen 20, 20/1. ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 10/1, 10/1-7, 18, 19, 23.
evropski nalog za prijetje in predajo - izročitev (predaja) slovenskega državljana tuji državi članici Evropske Unije - Avstrija - dvojna kaznivost - kataloško kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno in v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, kot to izhaja iz točke 4 razlogov napadenega sklepa, ko je pravilno zaključilo, da zoper zahtevano osebo v Republiki Sloveniji ne teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog kakor tudi, da ne gre za nobeno od okoliščin, ki so navedene v nadaljevanju 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, pritožba, ki skuša prepričati nasprotno, ne more biti uspešna.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZNPPol člen 16, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - dolžnost govoriti resnico - naloge policije - nadzor prometa na javni cesti - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - oprostilna sodba
Po stališču kazensko materialnopravne teorije je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine izvršeno v primerih, ko je oseba dolžna pred organom podati resnično izjavo, torej podati resnična dejstva ter je funkcija resničnosti vsebine listine neločljivo povezana z dolžnostjo posameznika, da pred organom navaja resnična dejstva.
Obdolženca kot potencialnega kršitelja cestnoprometnih predpisov ni zavezovala dolžnost navajanja resničnih dejstev.
dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - ugotovitev obsega zapuščine
Ugovor obsega zapuščine, prvič izpostavljen v pritožbi, je potrebno šteti kot dopustnega iz razloga, ker se je dedinja imela možnost izjasniti se o le tem šele v pritožbenem postopku.
ZP-1 člen 14, 15, 136, 136-5. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
odgovornost pravne osebe - krivda - predložitev podatkov - odgovorna oseba pravne osebe
Pri prekršku po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU ne gre za kršitev obveznosti, ki jo pravni osebi in njeni odgovorni nalaga zakon, temveč za kršitev obveznosti, ki je posamezni pravni osebi naložena s pozivom prekrškovnega organa. Zato take obveznosti storilec ne more zavestno in voljno kršiti, če ni predhodno seznanjen z vsebino poziva oziroma sploh z obstojem takega poziva. Odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe za tovrstni prekršek zato ni mogoče črpati na podlagi odgovornosti za zakonitost poslovanja pravne osebe.
ZD člen 163, 164, 165, 214. ZPP člen 12, 337, 337/1.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - obseg zapuščine - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - prekluzije v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti
Kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tako navedbe pritožnice o prejšnjih priimkih zapustnice kot tudi nove dokaze, t.j. pritožbi priložen izpisek iz matičnega registra za pokojno in predlagano poizvedbo v zemljiški knjigi s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo do vknjižbe (so)lastninske pravice pri nepremičninah.
Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. Zakona o dedovanju), je bilo zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni v celoti izpolnilo.
ZPotK-2 člen 2, 2-20, 26. ZPotK-1 člen 24. ZPotK člen 18a. OZ člen 377.
potrošniška kreditna pogodba - gospodarska družba kot kreditojemalec - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - obrestna mera dogovorjena s pogodbo - oderuške obresti - oderuške pogodbene obresti - obrestna mera - najvišja dovoljena obrestna mera - domneva oderuških obresti - izpodbojna zakonska domneva - višina obrestne mere - omejitev njihove višine - pravilna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ.
Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis (ZPotK-2) izrecno uzakonja za potrošniške kredite (naj)višjo še dopustno obrestno mero, ki je višja od v 377. členu OZ določene (domnevno) oderuške.
Obrestna mera, ki sta jo dogovorili pravdni stranki (65,365 %), ni presegla najvišje dopustne obrestne mere iz 26. člena ZPotK-2 (EOM za prvi kreditni razred, v katerega spada sporna pogodba [do šest mesecev, do 1.000 EUR], je znašala 44,5 %, torej znaša 200 % zadnje objavljene povprečne EOM za ta kreditni razred 89 %), zato sporna pogodbeno dogovorjena obrestna mera ni bila nedopustna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051320
ZP-1 člen 58, 58/1, 60, 61, 61/1, 153. ZUP člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/2, 67, 67/2.
zahteva za sodno varstvo - vsebina zahteve za sodno varstvo - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - lastnoročen podpis - vloga v elektronski obliki
Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku; 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo).
Zahteva za sodno varstvo, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Ker je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena.
Sodišče prve stopnje bi moralo za vsakega od očitanih ravnanj navesti konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o obstoju preslepitvenega ravnanja ter katero dokazno gradivo to potrjuje.
Predpostavka, ki je v vsakem primeru nujni pogoj obstoja odškodninske obveznosti (ne glede na to, ali je odgovornost povzročitelja objektivna ali subjektivna - krivdna), je škodljivo dejstvo. S pojmom škodljivega dejstva je neločljivo povezan škodni dogodek, ki predstavlja časovno-prostorsko dimenzijo neposrednega vzroka škode. Za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, za oprostitev njene odgovornosti, kakor tudi za ugotovitev prispevka oškodovanca k nastanku škode je zato odločilnega pomena ugotovitev, kako je do škodnega dogodka prišlo.
ZP-1 člen 2, 2/2, 51, 51/4, 51/4-1, 56, 56/4, 68, 154, 154-1, 154-2, 155, 155/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2, 101, 101/1, 101/2, 101/6. ZPrCP-F člen 14.
prekoračitev hitrosti - prekoračitev hitrosti v naselju - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - vozila s prednostjo - nujna vožnja - svetlobni in zvočni signali - milejši predpis
Za opredelitev vozila s prednostjo ne zadošča zgolj, da se vozilo uporablja za izvršitev določenih nujnih nalog, temveč da se na vozilu za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, pri čemer so izjemoma lahko izključeni le slednji.
Storilec v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni izkazal uporabe svetlobnih znakov, katerih uporaba je obvezna, da vozniku vozila s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije.
Ker je dne 11.8.2021 začela veljati novela ZPrCP-F in je spremenjena določba 46. člen ZPrCP v predpisani globi za storilca milejša, je pritožbeno sodišče na milejši pravni podlagi izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo.
predlog za izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - hišna preiskava - sadike konoplje - konoplja - prepovedana droga
Policisti so 8. 5. 2020 pri obdolžencu posredovali zaradi suma storitve drugega kaznivega dejanja, tedaj pa so iz hiše in njene okolice zaznali močan specifični vonj po prepovedani konoplji ter opazili več plastičnih lončkov za gojenje rastlin konoplje, kar vse je predstavljalo podlago za pobudo policije in nato s strani preiskovalnega sodnika izdano odredbo za hišno preiskavo, ki je bila pri obdolžencu opravljena 15. 5. 2020. Takšnih pravilnih zaključkov napadenega sklepa zato pritožba ne more omajati šele s pritožbeno konkretizacijo predloga za izločitev dokazov.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
V sodbi, s katero v primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka sodišče odloča še o utemeljenosti preostalega tožbenega zahtevka, se mora sodišče prve stopnje opredeliti do vseh navedb pravdnih strank o pravnorelevantnih dejstvih. Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tovrstne tožbe je potrebno za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO ugotoviti obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO. Izpodbijana sodba, kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi, nima razlogov o vseh zatrjevanih bistvenih okoliščinah, kriterijih oziroma merilih iz 4. člena ZVPSBNO, kot je obrazloženo še v nadaljevanju, zato je vsaj preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena in da je zato (preostali) tožbeni zahtevek neutemeljen.