SPZ člen 48, 48/1, 48/2.. ZPP člen 337, 337/1.. ZTLR člen 22.
gradnja na tujem svetu - gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nastanek nove stvari - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - aktivna legitimacija - skupno premoženje zakoncev - nedovoljena pritožbena novota - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Upoštevajoč, da je bil prizidek k stanovanjski hiši dokončan leta 2003, je sodišče prve stopnje kot relevantno materialno zakonodajo pravilno uporabilo določbe SPZ, ki originarne lastninske pravice s postavitvijo, prizidkom ali izboljšanjem stavbe, ki je na tujem, ne omogoča več, v posledici česar tožnikovo zatrjevanje originarne pridobitve lastninske pravice na delu prizidka ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00051942
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3. DZ člen 290. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
spor iz družinskih razmerij - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - veljavnost zzzdr - Družinski zakonik (DZ) - skrb za varstvo in vzgojo - obseg in način izvajanja stikov - ureditev razmerij med starši in otroki - razporeditev iz kraja v kraj - korist mladoletnega otroka - kriteriji za presojo otrokovih koristi - določitev stikov med počitnicami - preživljanje otroka - potrebe otroka in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske obveznosti obeh roditeljev - medsebojni dogovor strank - prispevek staršev - načelo enakovrednosti - visoke preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev bremena preživljanja - otroški dodatek - posebna davčna olajšava za otroka - začasna ureditev spornega razmerja - ogroženost otroka - določitev vrtca - kršitev obveznosti - denarna kazen - spremenjene okoliščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - celovita in prosta presoja dokazov
Sodna praksa ni enotna o vprašanju, ali se 290. člen DZ, po katerem se postopki, začeti pred uveljavitvijo DZ, dokončajo po določbah ZZZDR, nanaša le na procesne določbe v prej veljavnem zakonu ali podaljšuje tudi uporabo njegovih določb materialnopravne narave.
Jezikovna razlaga določb prvega in tretjega odstavka 105. člena ZZZDR podpira razumevanje, da je zaupanje v skupno varstvo in vzgojo dopustno le, če se starši o tem sporazumejo. Že pred sprejetjem DZ so se pojavili dvomi o skladnosti ureditve s koristjo otroka kot temeljnim vodilom za urejanje vseh zadev, ki se tičejo otroka. Kot je navedeno že v izpodbijani sodbi, je navedeno vodilo vgrajeno tako v Konvencijo ZN o otrokovih pravicah kot v Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z ZZZDR-C je bilo vneseno tudi v ZZZDR. V 5.a členu je zakonodajalec k skrbi za otrokovo korist zavezal tako starše kot oblastne organe. Pojem koristi otroka je tudi vsebinsko opredelil. V drugem odstavku navedenega člena je tako določeno, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. Ker gre za temeljno vodilo v vseh postopkih, ki se tičejo otroka, ga je treba upoštevati tudi pri razlagi 105. člena ZZZDR. Navedena določba tako le navidezno ureja primer, ko je nestrinjanje enega od staršev (ali obeh), da se otrok zaupa v skupno varstvo in vzgojo, v nasprotju z otrokovo koristjo. Ob upoštevanju nedvoumnega namena določbe, da se tudi v primeru ločenega življenja staršev poskrbi za otroka, kot terja njegova korist, se lahko določba nanaša le na situacije, ko je za otroka najbolje, da se zaupa enemu od staršev.
Oče in mati sta sposobna za starševsko sodelovanje ali vsaj za uspešno paralelno starševsko skrb.
Vsak od staršev je zmožen vsaj dogovarjanja, potrebnega za uspešno paralelno starševsko skrb, morda pa tudi za še več sodelovanja v skrbi za hčer. Ali bosta to zmožnost udejanjila in prenesla v njun odnos s hčerjo, na kakšen način, v kakšnem obsegu in v kakšni časovni dinamiki, je seveda odvisno od njiju. Ob upoštevanju tega, da sta uspela podpreti hčer na tak način, da se je prilagodila novi situaciji in ohranila povezanost z obema, je utemeljeno pričakovati, da bosta tako ravnala še naprej. Pričakovati je, da se bosta pomirila s prenehanjem partnerske zveze, uvidela, da lahko vsak od njiju doprinese k hčerinemu odraščanju, in zaupala, da tudi drugega od staršev v njegovih ravnanjih vodi hčerina dobrobit ter mu v tej luči (tako kot sebi) dopustila tudi morebitne napake.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - družinski člani - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - nujen postopek - mladoletnik - fizično nasilje - verbalni konflikt - stopnja verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - listinski dokaz
Postopek po ZPND je nujen in prednosten, zaradi narave postopka je stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi obstoj odločilnih dejstev.
Ker je bil nasprotni udeleženec nasilen nad predlagateljico, ki se je ob dogodkih počutila prestrašeno, ponižano, bala se je za svojo varnost in varnost svojih otrok, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu ZPND.
ZDen člen 20, 22, 22/2, 22/4. ZPSPP člen 19. ZS člen 3, 3/2.
uporabnina za nepremičnino - zemljišče - tržna najemnina - postopek denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - višina najemnine (profitna, neprofitna) - primerjalna metoda
Ob odsotnosti primerljivih podatkov, ki bi predstavljali podlago za izračun nadomestila (tržne najemnine) za uporabo zemljišča, je najbolj sprejemljiva povezava s cenami nepremičnin, ki so namenjene za gradnjo v istem okolju. Izbira ustrezne metode za ugotovitev tržne najemnine na teh izhodiščih je v domeni izvedenca.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - odvetnik - dvom v nepristranost sojenja - običajni kolegialni odnosi
Zgolj dejstvo, da je obdolženi A. K. odvetnik v Mariboru, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost. Odvetniki, ki samostojno opravljajo svoj poklic v okviru pravosodja, namreč niso tesni sodelavci sodnikov. Predlagatelja pa v predlogu ne navajata nobenih konkretnih okoliščin, ki bi v tej zadevi vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056213
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 52, 52/1, 54, 56, 56/2, 58, 58/1, 59, 59/2. OZ člen 190, 190/1, 193, 374. ZPP člen 7, 8, 214. ZNP-1 člen 155, 155/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju zakoncev - domneva o enakih deležih - večji prispevek enega od zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - odsvojitev skupnega premoženja - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - vštevanje darila - vlaganja v nepremičnino - nastanek nove stvari - neupravičena obogatitev - upoštevanje dohodka - višina dohodkov enega od zakoncev - solidarna odgovornost za plačilo obveznosti - dokazovanje nezatrjevanih dejstev - nedopustne pritožbene novote - zakonske zamudne obresti
V času trajanja izvenzakonske skupnosti je s skupnimi vlaganji nastala nova stvar.
Na obseg skupnega premoženja in ugotovitev deležev na njem ni odločilno, kdo od zakoncev je posojilo odplačeval. Obveznost odplačevanja kredita bremeni oba solidarno, ker je bil najet v korist obeh in vložen v skupno premoženje.
Z odsvojitvijo skupne stvari skupno premoženje ne preneha, ampak spremeni obliko. Namesto stvari v skupno premoženje spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja skupnega premoženja zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
Pravilno razmerje bi bilo 56 % v korist toženca in 44 % v korist tožnice. Upoštevaje dokazne listine, na katere opozarja pritožnica za zadnjih devet let, pa 45 % v korist tožnice in 55 % v korist toženca. Tako se izkaže, da je imel toženec v 19-letnem obdobju skupnega življenja le 20 % višje dohodke od tožnice. Zmotna je zato presoja, da so bili njegovi dohodki in posledično finančni prispevki v skupno premoženje bistveno višji od tožničinih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00050494
SZ-1 člen 29, 29/4. ZNP-1 člen 150, 150/2.
upravičeni predlagatelj - etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki - nujno sosporništvo etažnih lastikov - nujno sosporništvo na aktivni strani - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo četrti odstavek 29. člena SZ-1, po katerem lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu (kot je brez dvoma predmetni - sprememba skupnega dela v individualni) odloči sodišče v nepravdnem postopku. Iz tega jasno in nedvoumno izhaja, da je le nadpolovična lastniška skupina etažnih lastnikov tista, ki je upravičena do vložitve takega predloga, ki je torej z drugimi besedami procesno legitimirana v takem postopku (kar pa ne še pomeni nujno njihove stvarne aktivne legitimacije, tj. da bi bila njihova zahteva utemeljena).
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 171, 174, 174/2. ZMZPP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 42, 42/1. ZNP-1 člen 42, 100. ZPP člen 350, 350/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vrsta začasne odredbe - prepoved prehoda državne meje z otrokom - namestitev otroka v zavod - bolezen otroka - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba materialnega prava - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov
Če sodišče ob ukrepu namestitve otroka v zavod ne omeji starševsko skrb v skladu s 171. členom DZ, druge obveznosti in pravice staršev do otroka ne prenehajo (drugi odstavek 174. člena DZ). Vendar pa ta ukrep staršem po naravi stvari vzame možnost odločanja o tem, kaj bo otrok počel, ko je v zavodu, prosto lahko o aktivnostih otroka odločajo le v času izvajanja stikov.
ZKP člen 156, 156/1, 156/3, 214. URS člen 15, 35, 36, 37, 38. ZBan-1 člen 214, 215, 215/2, 215/2-4a.
odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazložitev odredbe - varstvo osebnih podatkov - pravica do zasebnosti - pravna oseba
V situaciji, ko je banka sama od sebe, na sicer zakonsko pravilno izdani odredbi preiskovalnega sodnika, sodišču posredovala več podatkov kot je to bilo od nje zahtevano, je še vedno ravnala v okviru določbe 4.a točke drugega odstavka 215. člena ZBan-1 in ne v nasprotju z dolžnostjo varovanja zaupnih podatkov (pravne osebe). S tem tudi ni kršila ustavno omejenega dometa pravic pravne osebe iz 25. in 38. člena, kar pomeni, da dokazi oziroma podatki niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.
"Presežno" pridobljene podatke bi sodišče lahko pridobilo tudi z izdajo nove odredbe po 156. členu za obdobje, ki presega določeno obdobje v odredbi z dne 12. 3. 2015, po ugotovitvah višjega sodišča pa tudi že na podlagi same odredbe z dne 12. 3. 2015. Razen tega bi še vedno bilo potrebno upoštevati tudi izjemo dobre vere pri ekskluziji dokazov, saj je sodišče pridobilo podatke v dobri veri, na podlagi sicer izdane odredbe pristojnega sodišča, kateri ni moč očitati pomanjkljivosti, in do česar se je že opredelilo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 46/2011 z dne 6. 10. 2021.
Ko se v sicer različnih postopkih pojavljajo imena istih obdolžencev, v primerljivih vsebinsko opisanih vlogah in v zvezi s posameznimi družbami, je upravičeno moč šteti, da se podatki na podlagi navedenih odredb vsebinsko prepletajo tudi s kaznivim dejanjem obravnavanim v tem postopku. V zvezi s presojo zakonitosti izdanih odredb je odločilnega pomena, da so te bile izdane na ustrezni zakonski podlagi, na podlagi ustavno dopustnega cilja in posega v pravice tistih, na katere so se odredbe nanašale, da iz le-teh izhaja obrazložitev utemeljenih razlogov za sum storjenih kaznivih dejanj takratnih osumljencev oziroma drugih oseb, ki so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev in da je za pridobitev teh podatkov nedvomno bilo moč šteti, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali biti potrebni zaradi varovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Okoliščine izostanka podpornega (dokaznega) gradiva za izdajo odredb po 156. členu ZKP z dne 12. 3. 2015 in 20. 7. 2015, prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, temveč se je v zvezi s tem korektno izjasnilo z razlogi v četrtem odstavku na 12. strani izpodbijanega sklepa, ti razlogi pa v povezavi z vsebino samih odredb v celoti prepričajo tudi višje sodišče. Iz obrazložitve navedenih odredb izhaja, da sta bili izdani na podlagi obrazloženega predloga Specializiranega državnega tožilstva v Ljubljani, pri čemer je bistveno, da iz teh odredb izhaja tudi vsebina v odredbah povzetih oziroma dokaznih podlag za izdajo le-teh, kar vsaj v fazi odločanja o zakonitosti dokazov ne more vzbujati nobenih pomislekov v dejanski obstoj le-teh, kar pa je nenazadnje lahko tudi predmet dodatnega pridobivanja in izvajanja dokazov.
Identičnost sodnikove obrazložitve s predlogom tožilca, sama po sebi še ne pomeni izostanka opravljene sodne presoje, ob hkratnem upoštevanju, da je v konkretnih primerih v celoti zadoščeno tudi zakonski določbi 156. člena ZKP in da obrazložitev odredb omogoča tudi naknadni preizkus le-teh. Glede na zakonsko opredeljen okvir in vsebinske pogoje za izdajo le-teh po 156. členu ZKP, je jasno, da je zakonodajalec vzpostavil razliko s potrebno izkazanimi okoliščinami in pogoji za izdajo odredbe po 156. členu ZKP, v primerjavi s pogoji za izdajo odredbe po 214. členu ZKP, ki se nanaša na odredbo za hišno preiskavo in na kar je izrecno, tudi z vidika vrste, pomena in obsega posega v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS in posega v pravice po drugem odstavku 36. in 37. člena Ustave RS, opozorilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up 709/15, Up 710/15 z dne 9. 6. 2015, točka 38. Ker je sodišče v zvezi z izdanimi odredbami odločalo na podlagi predloženega dokaznega materiala s strani tožilstva, tudi ni moč pričakovati, da bi, kolikor se je s predlogom strinjalo, zgolj zaradi forme same po sebi, moralo drugače zapisovati posamezne zaključke, če se je z njimi, tako kot so bili navedeni v predlogu tožilstva, strinjalo.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/2-1, 55/3, 123, 123/1. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred policijo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - razlogi za sum - osredotočenost suma - izostanek pravnega pouka - zaseg droge - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - varnostni pregled - pregled oseb in stvari
Za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP, je bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1.
Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen ZNPPol.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050586
ZP-1 člen 65, 65/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/7, 46/7-4.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče ni dolžno vselej zaslišati storilca, saj četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050210
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 276, 276/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - pomanjkljivosti obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da v opisanem dejanju niso konkretizirani znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je to kaznivo dejanje možno storiti s poškodovanjem, uničenjem ali tako, da se tuja stvar napravi nerabna. Obtožni predlog očita prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari, pri tem pa je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da državna tožilka v obtožnem predlogu ni opisala konkretnih okoliščin poškodovanja, t.j. opisala je izvršitveno ravnanje in način poškodovanja (več brc v desni bočni del vozila oškodovanca), ne pa poškodbene posledice. Državna tožilka bi torej morala opisati, v čem je poškodovanje zadnjega desnega boka in prednjega desnega ogledala (npr. vdrtje pločevine, zvitje ali zlom ogledala, razbitje stekla ogledala, ipd.). Sam izraz poškodovanje predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari, kar pa v opisu obtožnega akta ni konkretizirano.
Na podlagi določbe drugega odstavka 276. člena ZKP je mogoče odpraviti le formalne pomanjkljivosti obtožnega akta. Te se sicer lahko nanašajo tudi na sestavino obtožnice iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP, to je opis dejanja, vendar pa ta določba ne dopušča, da se po tej poti sanirajo (vsebinske) napake obtožbe.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - nujen ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - trajanje varnostnega ukrepa - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.
Pretekli poskusi zdravljenja na odprtih oddelkih niso bili uspešni, zato je potreben stalen nadzor nad prejemanjem in zaužitjem predpisane terapije.
V skladu z določbo 71. člena ZDZdr se lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani razlogi za zadržanje, osebo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050539
ZP-1 člen 6a, 21. ZMV člen 41, 41/5.
prekršek neznatnega pomena - opomin - različne časovne in krajevne okoliščine prekrška - tehnična brezhibnost vozila
Iz fotografije, ki jo je storilka sama posredovala sodišču, je namreč jasno razvidno, da na vozilu ni bila zgolj počena plastika na zadnji levi luči, temveč je bila leva zadnja luč razbita tako, da je manjkal del rdeče plastike zaradi česar je luč oddajala belo svetlobo namesto rdeče, kot so o tem izpovedali policisti, kar je lahko zelo moteče in zavajajoče za voznike, ki vozijo za takim vozilom.
Ker je storilka tehnično neizpravno vozilo vozila v nočnem času, ko je še posebej pomembno, da svetlobne naprave na vozilu delujejo pravilno, ni mogoče šteti, da je prekršek storila v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
Ker ZGos ne vsebuje nikakršnih omejitev glede časa oddaje nepremičnine oziroma določb o prekinitvi trajnejšega razmerja, je sodišče pri presoji vprašanja, ali je toženec dolžan plačati odmeno za uporabo sobe tudi za dodatna dva meseca, utemeljeno uporabilo določilo 333. člena OZ, ki ureja vprašanje odpovedi trajnega dolžniškega razmerja
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje sodišče ne more ugotavljati, ali je storilec dejansko storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in so neutemeljene navedbe, da sodišče ni samo preverjalo in izreklo o času storitve posameznih prekrškov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050670
ZPrCP člen 107, 107/11, 107/12.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika - odklonitev strokovnega pregleda
Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.
ZP-1 člen 14, 15, 136, 136-5. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
odgovornost pravne osebe - krivda - predložitev podatkov - odgovorna oseba pravne osebe
Pri prekršku po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU ne gre za kršitev obveznosti, ki jo pravni osebi in njeni odgovorni nalaga zakon, temveč za kršitev obveznosti, ki je posamezni pravni osebi naložena s pozivom prekrškovnega organa. Zato take obveznosti storilec ne more zavestno in voljno kršiti, če ni predhodno seznanjen z vsebino poziva oziroma sploh z obstojem takega poziva. Odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe za tovrstni prekršek zato ni mogoče črpati na podlagi odgovornosti za zakonitost poslovanja pravne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050805
ZCes-1 člen 30, 30/7, 31a, 31a/5. ZPrCP člen 74, 74/8.
največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - prekršek neznatnega pomena - prevoz tovora
Neustrezna pritrditev tovora lahko povzroči njegovo premikanje in razsutje na vozišče, kar predstavlja veliko ogrozitev varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, prekoračitev največje dovoljene mase ter osne obremenitve po navodilih proizvajalca pa ogroža stabilnost vozila in povzroča nevarnost za tehnično izpravno delovanja vozila, s tem pa se nadalje ogroža varnost cestnega prometa. Zato prekrškov, kot jih je storil storilec 24. 8. 2020, ni mogoče šteti kot prekrške neznatnega pomena, četudi v konkretnem primeru do škodljivih posledic ni prišlo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - dejansko stanje
Iz povzetih pritožbenih navedb izhaja, da pritožba meni, da bi bilo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti drugačno dejansko stanje, in sicer bi moralo ugotoviti, da tožena stranka ni naročila storitev, katerih plačilo se v pravdi vtožuje. S tem pritožba uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti in pritožbeno sodišče se glede pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija dejansko stanje, ne sme izjasnjevati, saj je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.