URS člen 25, 158.. ZPIZ-2 člen 6, 15, 22, 22/2, 108, 108/3, 111, 111/1, 111/2.
invalidska pokojnina - datum izplačevanja invalidske pokojnine
Potrebno je ločiti med pridobitvijo pravice na podlagi invalidnosti in njenim izplačevanjem ob dejanski realizaciji. Čeprav se po 3. odstavku 108. člena ZPIZ-2 pravice na podlagi invalidnosti (kar ne velja le za pravico do invalidske pokojnine, temveč tudi za pravice na podlagi preostale delazmožnosti) pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, to samo po sebi ne pomeni, da se denarna dajatev, npr. invalidska pokojnina (začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost ali delno nadomestilo) s tem dnem tudi izplačuje. Izplačevanje invalidske pokojnine je brez slehernega dvoma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Vsakršna drugačna razlaga in uporaba 111. člena ZPIZ-2 bi bila v nasprotju z veljavno sistemsko ureditvijo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00072334
OZ člen 9, 197, 239. SZ-1 člen 25, 49, 50, 53.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - večstanovanjska stavba - stroški upravljanja - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - rezervni sklad - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je bila kot upravnik večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.
Sklenjena Pogodba učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Tožeča stranka je izkazala, da med njo in toženko obstaja veljavno pravno razmerje, na podlagi katerega utemeljeno zahteva izpolnitev obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Tožeča stranka je izkazala materialno pravno upravičenje tudi glede zahtevka za plačilo sredstev rezervnega sklada, saj so etažni lastniki s Pogodbo (4. člen) izrecno prenesli na upravnika (tožeča stranka) svoje materialno pravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad od morebitnega neplačnika, torej pravico, da upravnik v svojem imenu za etažne lastnike zahteva plačilo terjatve v ustreznem sodnem postopku izterjave.
ZUTD člen 60, 60/1, 118.. ZUP člen 1, 1/1, 260, 260/1, 260/1-1, 261/2.. ZDSS-1 člen 63, 81.
obnova predsodnega upravnega postopka - pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.
razpis javne dražbe - odredba o prodaji na javni dražbi - objava naroka na spletni strani - določitev roka - vročitev odredbe - rok za pripravo na narok
Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni. ZIZ posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Tudi za pripravo na narok za javno dražbo pa zadošča splošen rok 15 dni. Namen 30-dnevnega roka je v tem, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.
ZZVZZ člen 23, 23-1, 25, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.
povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - izvedensko mnenje
Sodni izvedenec je na podlagi celotne razpoložljive medicinske dokumentacije in po proučitvi novejše domače in tuje literature in ob upoštevanju pravil medicinske znanosti in stroke ocenil tožnikovo zdravstveno stanje in potrebo po upravičenosti do nočnih ortoz oziroma izjemnost tega primera. Zaključek, da uporaba nočnih ortoz lahko daje pozitivne učinke v procesu zdravljenja je ob dejstvu, da še ni trdnih dokazov o tem, kako uporaba nočnih ortoz učinkuje pri isti skupini pacientov s spastično parezo, ki so imeli opravljeno SDR in da je zato treba upoštevati rehabilitacijski protokol, je zato edino pravilen. Upoštevanje pooperativnega protokola, tudi po SDR, je bistvena entiteta za končni uspeh kateregakoli kirurškega zdravljenja. Poleg operacije, pa je za uspešno rehabilitacijo in kasnejšo hojo (za kar gre očitno pri tožniku), ključnega pomena večplastna in kompleksna rehabilitacija, torej tudi izvajanje fizikalne terapije in uporaba določenih ortoz, vključno nočne ortoze. Kot je izpovedala tožnikova zakonita zastopnica je pred operacijo tožnika v ZDA morala podpisati, da bodo spoštovali pooperativni protokol. Sama operacija namreč nima končnega učinka, v kolikor se zdravljenje ne nadaljuje s terapijami. Specifični pooperativni rehabilitaciji so protokoli sestavni del obravnave vsakega pacienta, ki je imel izvedeno SDR.
Pri tožniku je šlo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za izjemo, saj je bil eden izmed prvih v Sloveniji s tovrstno operacijo in je šlo za poseben in specifičen postopek zdravljenja, v katerem so nočne opornice predstavljale del pooperativnega protokola po izvedbi SDR v ZDA, medtem ko v tistem času v Sloveniji ni bilo eksplicitnega protokola, kako rehabilitirati paciente po SDR.
Glede na vse navedeno je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obstajajo vsi razlogi za uporabo tretjega odstavka 259. člena POZZ in za izjemno odobritev medicinskega pripomočka oziroma za povrnitev stroškov njegove nabave.
škodni dogodek - premoženjska škoda - izreden vremenski pojav - naravni vir - višja sila - naravna nesreča - opozorilo - dolžno ravnanje - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - vzrok za nastanek škodne posledice - stopnja skrbnosti
Zavarovanec je lahko pričakoval, da veter odnese sporne panele. Škodo bi lahko preprečil tako, da bi jih obtežil ali privezal. Ker ni tako ravnal, je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Opustil je dolžnostno ravnanje, ker ni zagotovil ustreznega shranjevanja panelov
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena niti v določbah 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Glede na navedeno in ker je torej pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje obsojenkino pritožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
izredna pravna sredstva - odvetnik kot pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Glede na tretji odstavek 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko pravdna dejanja opravljajo samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma lahko po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pravdna dejanja opravlja stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Niti tožena stranka niti stranski intervenient nista ne zatrjevala ne predložila dokazila o tem, da imata opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje njun predlog pravilno zavrglo.
enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - spolna zloraba - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - deljena vzročnost - kršitev dostojanstva
Kljub temu, da je praviloma treba posamezne oblike škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno denarno odškodnino, pa po stališču naslovnega sodišča izjemnost obravnavanega primera, kjer v tem prihaja do prepletanja tožničinega trpljenja ter do pogojevanja enega trpljenja z drugim, kot je nazorno razvidno že iz zgornje obrazložitve, narekuje odmero enotne odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, toženka ne more biti uspešna pri dokazovanju, da je prenehala potreba po zaposlitvi tožnika na delovnem mestu ''elektrikar - monter - serviser'', če je obstajala potreba po zaposlitvi drugega delavca na tem istem delovnem mestu.
ZDR-1 člen 85, 85/2.. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 42/3, 41/4.. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 285, 286b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - zagovor - seznanitev - variabilni del plače
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnik do variabilnega dela plače ni upravičen neposredno na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da delavcu pripada dodatek v skladu s predpisi in internimi akti. Če delodajalec izplačuje delavcu kakršnekoli posebne prejemke ali nagrade (izredne premije, programi udeležbe delavcev v dobičku, ugodnejši pogoji za pridobitev delnic, božičnica) imajo ta plačila naravo prostovoljnih dodatnih plačil delodajalca, s katerimi lahko delodajalec kadarkoli preneha. Delavec od delodajalca ni upravičen zahtevati izplačila takšnih posebnih premij ali nagrad niti v primeru, če je delodajalec takšne prejemke in nagrade izplačal večkrat ali če jih je izplačeval dalj časa. Zato dejstvo, da je tožena stranka izplačevala tožniku variabilni del plače za obdobje do konca leta 2018, ko je tožnik potrjeval posamezne aktivnosti in datum izvedbe, ne pomeni, da je tudi od 1. 1. 2019 dalje upravičen do tega dela plače. Po tem datumu tožnik ni več potrjeval bonusa glede na opravljene aktivnosti. Teh niti ni navedel. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za izplačilo variabilnega dela plače.
ZPP člen 274.. ZS člen 83.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo (vloženo dne 30. 8. 2021), s katero je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično reintegracijo in reparacijo, kot prepozno (274. člen ZPP). Tožba je bila namreč vložena po poteku 30 dni od dneva vročitve izpodbijane odpovedi tožnici (odpoved ji je bila vročena 1. 7. 2021), torej po poteku roka, ki ga za vložitev tovrstne tožbe določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1. Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice materialnega prava.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051414
URS člen 22, 23. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1, 56/2, 226. OZ člen 116. Pravilnik o delovni knjižici (1990) člen 14, 21.
ugovor po izteku roka - nov ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dovoljenost ugovora - naknadna nezmožnost izpolnitve - prekluzije - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nedenarna nenadomestna obveznost - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - zavrženje pravnega sredstva - vsebinska obravnava vloge - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - nezmožnost izpolnitve
Iz prvega odstavka 56. člena ZIZ najprej izhaja, da je prvi ugovor po roku v vsakem primeru omejen na razloge, ki so nastopili po trenutku izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi sodne poravnave. Navedeno pomeni, da se razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati v prvem ugovoru po roku, lahko prekrivajo z razlogi, ki bi jih bilo glede na čas njihovega nastanka mogoče uveljavljati že v rednem ugovoru (objektivni vidik). Vendar to velja le ob dodatnem pogoju, da takih razlogov dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v rednem ugovoru (subjektivni vidik). Če pa je razlog v zvezi s samo terjatvijo nastopil po poteku roka za vložitev rednega ugovora, ga dolžnik niti objektivno ni mogel uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in je pogoj nekrivde izpolnjen že iz tega razloga. Le ob izpolnitvi vseh v 56. členu ZIZ predpisanih predpostavk je ugovor po roku dovoljen in ga sodišče lahko obravnava po vsebini, sicer pa ga mora zavreči.
Ugovorno uveljavljanje nezmožnosti izpolnitve obveznosti vpisa delovne dobe v delovno knjižico zaradi ukinitve le-teh z dnem 1. 1. 2009 oziroma, kar dolžnik ponovno izpostavlja v pritožbi, pravna nezmožnost izpolnitve, ker naj bi po takrat veljavnih predpisih vpis v delovno knjižico lahko veljavno opravil le ZPIZ, sta okoliščini, ki sta obe obstajali že v času vložitve rednega ugovora. Da naj ne bi bil veljaven vpis, ki bi ga opravil dolžnik kot zasebni delodajalec, naj bi po navedbah dolžnika izhajalo iz Pravilnika o delovni knjižici, veljavnega do 1. 1. 2009. Ugovor zoper sklep o izvršbi je dolžnik v obravnavani zadevi vložil dne 26. 11. 2009, torej po ukinitvi delovnih knjižic in po posledičnem prenehanju veljavnosti Pravilnika o delovni knjižici. Oba argumenta v zvezi z zatrjevano nezmožnostjo izpolnitve vpisa delovne dobe v delovno knjižico bi torej dolžnik objektivno lahko uveljavljal že v rednem ugovoru. Glede na določilo prvega odstavka 56. člena ZIZ bi bilo zato uveljavljanje tega razloga v tem ugovoru po roku dovoljeno le, če bi dolžnik izkazal, da se nanj brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v rednem ugovoru.
Namen kogentne določbe prvega odstavka 56. člena ZIZ, ki s pravilom o prekluzijah omejuje dolžnikovo možnost vlaganja ugovora po roku, je jasen: zagotovitev hitrega in učinkovitega poplačila upnika, ki je sestavni del ustavne pravice do sodnega varstva. Stališče, za katerega se zavzema dolžnik, določbo prvega odstavka 56. člena ZIZ povsem izvotli. Res je sicer namen izvršilnega postopka prisilna izvršitev terjatve in če neke obveznosti objektivno ni mogoče prostovoljno izpolniti, tega ni mogoče doseči niti z izvršbo. To pa ne spremeni dejstva, da so bile delovne knjižice ukinjene že v času, ko je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in tako ne gre za neko novo okoliščino, ki bi nastopila šele po poteku roka za redni ugovor. V slednjem se dolžnik na ta razlog ni skliceval in je zato sklep o izvršbi glede te obveznosti postal pravnomočen. Glede na to in ker dolžnik v ugovoru po roku (in niti sedaj v pritožbi) ne zatrjuje nobenega tehtnega razloga, zaradi katerega ne bi mogel uveljavljane nezmožnosti izpolnitve uveljavljati že v rednem ugovoru, sodišče prve stopnje v tem delu ugovora po izteku roka pravilno ni štelo kot dovoljenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00049616
OZ člen 340, 341, 342, 364.
pisna pripoznava zastarane obveznosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Dokazovanje je dolžno sodišče izvesti le glede odločilnih dejstev (213. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), kar pa glede predlaganega zaslišanja upnice ni bil primer. Upnica je naveden dokaz podala v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odpovedi zastaranju, ki pa kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni pravno odločilno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00053053
ZPP člen 286, 286/3. OZ člen 91, 92, 1051, 1051/1.
ničnost - ničnost poroštvene pogodbe - osebni stečaj - pravočasnost navedb - prekluzija navajanja novih dejstev - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - poravnava - pripoznava dolga - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Določba tretjega odstavka 286. člena ZPP omogoča, da sodišče upošteva tudi tiste navedbe, ki so podane po prvem naroku za glavno obravnavo, če takšna dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
Pravilna je ugotovitev, da mora sodišče na ničnost poroštvene pogodbe paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka (92. člen OZ), zato navedb – četudi podanih po prvem naroku – ni moglo prezreti.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da (ob upoštevanju prej omenjene pravne podlage) glede regresne tožbe zavarovalnice zadostuje, da slednja v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko (tožba s takšnimi trditvami je sklepčna).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00051942
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3. DZ člen 290. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
spor iz družinskih razmerij - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - veljavnost zzzdr - Družinski zakonik (DZ) - skrb za varstvo in vzgojo - obseg in način izvajanja stikov - ureditev razmerij med starši in otroki - razporeditev iz kraja v kraj - korist mladoletnega otroka - kriteriji za presojo otrokovih koristi - določitev stikov med počitnicami - preživljanje otroka - potrebe otroka in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske obveznosti obeh roditeljev - medsebojni dogovor strank - prispevek staršev - načelo enakovrednosti - visoke preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev bremena preživljanja - otroški dodatek - posebna davčna olajšava za otroka - začasna ureditev spornega razmerja - ogroženost otroka - določitev vrtca - kršitev obveznosti - denarna kazen - spremenjene okoliščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - celovita in prosta presoja dokazov
Sodna praksa ni enotna o vprašanju, ali se 290. člen DZ, po katerem se postopki, začeti pred uveljavitvijo DZ, dokončajo po določbah ZZZDR, nanaša le na procesne določbe v prej veljavnem zakonu ali podaljšuje tudi uporabo njegovih določb materialnopravne narave.
Jezikovna razlaga določb prvega in tretjega odstavka 105. člena ZZZDR podpira razumevanje, da je zaupanje v skupno varstvo in vzgojo dopustno le, če se starši o tem sporazumejo. Že pred sprejetjem DZ so se pojavili dvomi o skladnosti ureditve s koristjo otroka kot temeljnim vodilom za urejanje vseh zadev, ki se tičejo otroka. Kot je navedeno že v izpodbijani sodbi, je navedeno vodilo vgrajeno tako v Konvencijo ZN o otrokovih pravicah kot v Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z ZZZDR-C je bilo vneseno tudi v ZZZDR. V 5.a členu je zakonodajalec k skrbi za otrokovo korist zavezal tako starše kot oblastne organe. Pojem koristi otroka je tudi vsebinsko opredelil. V drugem odstavku navedenega člena je tako določeno, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. Ker gre za temeljno vodilo v vseh postopkih, ki se tičejo otroka, ga je treba upoštevati tudi pri razlagi 105. člena ZZZDR. Navedena določba tako le navidezno ureja primer, ko je nestrinjanje enega od staršev (ali obeh), da se otrok zaupa v skupno varstvo in vzgojo, v nasprotju z otrokovo koristjo. Ob upoštevanju nedvoumnega namena določbe, da se tudi v primeru ločenega življenja staršev poskrbi za otroka, kot terja njegova korist, se lahko določba nanaša le na situacije, ko je za otroka najbolje, da se zaupa enemu od staršev.
Oče in mati sta sposobna za starševsko sodelovanje ali vsaj za uspešno paralelno starševsko skrb.
Vsak od staršev je zmožen vsaj dogovarjanja, potrebnega za uspešno paralelno starševsko skrb, morda pa tudi za še več sodelovanja v skrbi za hčer. Ali bosta to zmožnost udejanjila in prenesla v njun odnos s hčerjo, na kakšen način, v kakšnem obsegu in v kakšni časovni dinamiki, je seveda odvisno od njiju. Ob upoštevanju tega, da sta uspela podpreti hčer na tak način, da se je prilagodila novi situaciji in ohranila povezanost z obema, je utemeljeno pričakovati, da bosta tako ravnala še naprej. Pričakovati je, da se bosta pomirila s prenehanjem partnerske zveze, uvidela, da lahko vsak od njiju doprinese k hčerinemu odraščanju, in zaupala, da tudi drugega od staršev v njegovih ravnanjih vodi hčerina dobrobit ter mu v tej luči (tako kot sebi) dopustila tudi morebitne napake.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev delovne obveznosti
Glede na to, da se pri toženi stranki elektronski sistem za prijavo in odobritev dopusta uporablja že od februarja 2017 dalje, je zaključek sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da je bil tožnici ta sistem dobro poznan, pravilen. Tako bi tožnica morala vedeti, da prijave dopusta ni podala pravilno, ker ni prejela obvestila o odobritvi odsotnosti z dela na svoj elektronski naslov in v svojo pisarno. To bi lahko preverila tudi od doma, saj je imela urejen oddaljen dostop do svoje službene pošte. Poleg tega pa se od vsakega povprečno skrbnega delavca pričakuje, da pred koriščenjem dopusta preveri, ali mu je odsotnost iz tega naslova odobrena.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila temeljno obveznost iz določbe 33. člena ZDR-1, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, saj za izostanek z dela ni imela opravičenega razloga, kršila pa je tudi določbo prvega odstavka 34. člena ZDR-1, ker ni upoštevala zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitve delovnih obveznosti je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovilo pa je tudi, da je tožena stranka tožnici utemeljeno očitala kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica v obdobju od 29. 6. 2020 do 6. 7. 2020 najmanj pet dni ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti.