razpis javne dražbe - odredba o prodaji na javni dražbi - objava naroka na spletni strani - določitev roka - vročitev odredbe - rok za pripravo na narok
Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni. ZIZ posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Tudi za pripravo na narok za javno dražbo pa zadošča splošen rok 15 dni. Namen 30-dnevnega roka je v tem, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053219
ZKP člen 18, 18/1, 42, 42/5, 117, 117/1, 119, 120, 120/2, 120/4, 123. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 34, 34/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zahteva za izločitev sodnikov - predlog za prenos krajevne pristojnosti - očitno neutemeljena zahteva - namen zavlačevanja postopka - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - vročitev sodbe obdolžencu - pravilnost vročitve sodbe - pooblaščeni vročevalec - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - načelo proste presoje dokazov - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - presoja izvedenskega mnenja - prednostna terjatev - primernost kazenske sankcije - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Takšna zahteva za izločitev in predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki sta vložena z namenom zavlačevanja, pa sta očitno neutemeljena. Zagovornik je namreč smiselno enake navedbe izpostavil že v vlogi z dne 16. 6. 2021, ki jo je naslovil kot "zahteva za izločitev", v njeni dopolnitvi (list. št. 1058) pa je izrecno navedel, da predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. O vlogi je odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom z dne 22. 7. 2021, s katerim je predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da nestrinjanje s sodnikovo odločitvijo, še manj pa z odločitvijo drugih sodnikov, četudi je bila morebiti v škodo stranke, ki zahteva izločitev, ne more biti podlaga za izločitev in ne ustvarja dvoma v nepristranskost sojenja, je sodišče druge stopnje zahtevo za izločitev višjih sodnikov zavrglo kot očitno neutemeljeno (peti odstavek 42. člena ZKP).
zahteva za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve - cena - plačilo dobavljene toplotne energije
Toženka bi izločitev morala in mogla zahtevati že ob samem ogledu oziroma, ker na ogledu, ki ga je opravil izvedenec v prisotnosti strank, pooblaščencev in spornih prič, ki sta podajali pojasnila ter omogočili simulacijo delovanja sistema, sodišče prve stopnje ni prisostvovalo, najkasneje nemudoma po ogledu, ne pa šele ob podajanju pripomb na že izdelano pisno ekspertizo. Določba drugega odstavka 247. člena ZPP je jasna, in sicer določa subjektivni rok za podajo zahteve za izločitev izvedenca, ki je takoj, ko je stranka izvedela za razlog izločitve, in najpozneje do začetka podajanja mnenja (objektivni rok). Predmetno določbo je treba razlagati skladno z 11. členom ZPP (z načelom procesne ekonomičnosti), ki od vseh udeležencev postopka terja prizadevanje k opravi postopka brez zavlačevanj in s čim manjšimi stroški. Ravnanje stranke, ki že predhodno ve za razlog za izločitev izvedenca, a ga ne uveljavlja, ampak počaka na prejem (zanjo neugodne) pisne ekspertize in nato ob njeni siceršnji kritiki zahteva še izločitev izvedenca, kaže tudi na nezadovoljstvo z delom izvedenca, kar ni utemeljen izločitveni razlog. Vsekakor gre za prepozno uveljavljanje zahteve za izločitev, saj mora stranka vse do začetka dokazovanja z izvedencem takšno zahtevo podati takoj, ko je izvedela za razlog izločitve.
Skladno s prvim odstavkom 247. člena ZPP je celo izrecno omenjena situacija, da je kot izvedenec lahko angažirana tudi priča, ki je bila že zaslišana. Gre za priči, ki sta predstavnika dobaviteljev spornih merilnika in krmilnika (op. tožnica v odgovoru na pritožbo izpostavlja, da je priči pripeljala, ker njen zakoniti zastopnik ni kompetenten za podajanje tehničnih informacij o merilniku in krmilniku), pri čemer je nekakšno pritožbeno zavzemanje, da naj bi bil posledično, ker gre za priči predlagani s strani tožnice, ki sta izpovedali tožnici v korist, in ker gre za poslovne partnerje tožnice (dobavitelje), že podan nekakšen dvom v nepristranost izvedenca, neutemeljeno. Dvom ne izhaja iz tega, da očitno tožnica (op. izvedenec je namreč kontaktiral obe pravdni stranki in izdal omenjeno vabilo, prisotnost spornih prič pa je zagotovila tožnica) toženke ni obvestila, da bo navedeni osebi pripeljala na ogled. In ne iz tega, da se angažirani izvedenec izrecno sklicuje na njuno pomoč, pojasnila in izjave na ogledu ter da sodišče prve stopnje predmetno povzema v sodbo. Po ZPP ni nobenih ovir, da ne bi sam izvedenec angažiral morebitnih pomočnikov, ki bi mu pomagali pri izvedbi ogleda, in tudi ne, da takšnih pomočnikov, ki ji pomagajo sodelovati pri ogledu, ne bi angažirala sama pravdna stranka. Da je izvedenec pomočnik sodišča in da mora biti strokoven ter nepristranski ni sporno, vendar iz spisa ne izhaja, da naj bi bil omenjeni izvedenec kakorkoli nestrokoven in pristranski.
V tej pravdi se vtožuje plačilo porabljene toplotne energije pod pogoji, s katerimi je bila toženka seznanjena, in toženka ne more biti prosta svoje obveznosti že iz razloga, ker je tožnica koncesionar in strokovnjak na svojem področju, toženka pa „dejansko“ potrošnik, popoln nestrokovnjak in laik.
ZUTD člen 60, 60/1, 118.. ZUP člen 1, 1/1, 260, 260/1, 260/1-1, 261/2.. ZDSS-1 člen 63, 81.
obnova predsodnega upravnega postopka - pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.
ZZVZZ člen 23, 23-1, 25, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.
povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - izvedensko mnenje
Sodni izvedenec je na podlagi celotne razpoložljive medicinske dokumentacije in po proučitvi novejše domače in tuje literature in ob upoštevanju pravil medicinske znanosti in stroke ocenil tožnikovo zdravstveno stanje in potrebo po upravičenosti do nočnih ortoz oziroma izjemnost tega primera. Zaključek, da uporaba nočnih ortoz lahko daje pozitivne učinke v procesu zdravljenja je ob dejstvu, da še ni trdnih dokazov o tem, kako uporaba nočnih ortoz učinkuje pri isti skupini pacientov s spastično parezo, ki so imeli opravljeno SDR in da je zato treba upoštevati rehabilitacijski protokol, je zato edino pravilen. Upoštevanje pooperativnega protokola, tudi po SDR, je bistvena entiteta za končni uspeh kateregakoli kirurškega zdravljenja. Poleg operacije, pa je za uspešno rehabilitacijo in kasnejšo hojo (za kar gre očitno pri tožniku), ključnega pomena večplastna in kompleksna rehabilitacija, torej tudi izvajanje fizikalne terapije in uporaba določenih ortoz, vključno nočne ortoze. Kot je izpovedala tožnikova zakonita zastopnica je pred operacijo tožnika v ZDA morala podpisati, da bodo spoštovali pooperativni protokol. Sama operacija namreč nima končnega učinka, v kolikor se zdravljenje ne nadaljuje s terapijami. Specifični pooperativni rehabilitaciji so protokoli sestavni del obravnave vsakega pacienta, ki je imel izvedeno SDR.
Pri tožniku je šlo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za izjemo, saj je bil eden izmed prvih v Sloveniji s tovrstno operacijo in je šlo za poseben in specifičen postopek zdravljenja, v katerem so nočne opornice predstavljale del pooperativnega protokola po izvedbi SDR v ZDA, medtem ko v tistem času v Sloveniji ni bilo eksplicitnega protokola, kako rehabilitirati paciente po SDR.
Glede na vse navedeno je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obstajajo vsi razlogi za uporabo tretjega odstavka 259. člena POZZ in za izjemno odobritev medicinskega pripomočka oziroma za povrnitev stroškov njegove nabave.
soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - pravočasnost izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - pravica do vrnitve danega - denarno nadomestilo - dokazna ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Ker narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, torej izdelava digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, očitno in na prvi pogled nasprotuje vrnitvi, je pritožbeno sodišče pritrdilo tožeči stranki, da ji mora tožena stranka plačati vsaj 4.100,00 EUR, in sicer kot ustrezno denarno nadomestilo. Ker tožena stranka višini terjatve v tem delu pred sodiščem prve stopnje ni izrecno nasprotovala, je pritožbeno sodišče glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo na seji spremenilo tako, da je na podlagi določbe drugega odstavka 111. člena OZ tožbenemu zahtevku za 4.100,00 EUR ugodilo.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2.. ZPP člen 337, 337/1.. ZTLR člen 22.
gradnja na tujem svetu - gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nastanek nove stvari - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - aktivna legitimacija - skupno premoženje zakoncev - nedovoljena pritožbena novota - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Upoštevajoč, da je bil prizidek k stanovanjski hiši dokončan leta 2003, je sodišče prve stopnje kot relevantno materialno zakonodajo pravilno uporabilo določbe SPZ, ki originarne lastninske pravice s postavitvijo, prizidkom ali izboljšanjem stavbe, ki je na tujem, ne omogoča več, v posledici česar tožnikovo zatrjevanje originarne pridobitve lastninske pravice na delu prizidka ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00053053
ZPP člen 286, 286/3. OZ člen 91, 92, 1051, 1051/1.
ničnost - ničnost poroštvene pogodbe - osebni stečaj - pravočasnost navedb - prekluzija navajanja novih dejstev - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - poravnava - pripoznava dolga - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Določba tretjega odstavka 286. člena ZPP omogoča, da sodišče upošteva tudi tiste navedbe, ki so podane po prvem naroku za glavno obravnavo, če takšna dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
Pravilna je ugotovitev, da mora sodišče na ničnost poroštvene pogodbe paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka (92. člen OZ), zato navedb – četudi podanih po prvem naroku – ni moglo prezreti.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da (ob upoštevanju prej omenjene pravne podlage) glede regresne tožbe zavarovalnice zadostuje, da slednja v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko (tožba s takšnimi trditvami je sklepčna).
ZPP člen 274.. ZS člen 83.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo (vloženo dne 30. 8. 2021), s katero je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično reintegracijo in reparacijo, kot prepozno (274. člen ZPP). Tožba je bila namreč vložena po poteku 30 dni od dneva vročitve izpodbijane odpovedi tožnici (odpoved ji je bila vročena 1. 7. 2021), torej po poteku roka, ki ga za vložitev tovrstne tožbe določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1. Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice materialnega prava.
dosega nadomestnega dejanja - nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu - način izpolnitve obveznosti - odgovor na odgovor - stroški dolžnika
Dolžnik je sam prostovoljno izpolnil tisto, za kar je bil upnik v sklepu o izvršbi pooblaščen, da stori. V zvezi z odvodnjavanjem je v izvršilnem naslovu in nato v sklepu o izvršbi namreč določen način ureditve odvodnjavanja (izpolnitveni način), t. j. le odstranitev cevi z upnikovega zemljišča.
ZIZ sicer res izrecno ne določa, da je upnikov odgovor na ugovor dolžniku treba poslati v izjavo, navedeno mora sodišče storiti le, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja dolžnikove pravice do izjave. Upnikovo vztrajanje pri izvršbi ni bilo neutemeljeno že na prvi pogled. V odgovoru na ugovor je namreč navajal dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, sodišče pa je dolžnika nato pozvalo, da se o vlogi upnika izjavi. Da dolžnikova izjava glede na upnikov odgovor na ugovor niti ni bila nujna, se je izkazalo šele naknadno, ob vsebinski obravnavi ugovora. Obveznost je prostovoljno izpolnil dolžnik ter upnik niti ne zatrjuje, da jo je izpolnil on sam na podlagi pooblastila v sklepu o izvršbi. Dolžniku je zato neutemeljeno povzročil stroške odgovora na njegov odgovor na ugovor.
volja opustiti posest - motenje posesti - dejanska oblast nad stvarjo
Na podlagi dokazne ocene sodišča prve stopnje (točka 11. obrazložitve), ni mogoče prepričljivo pritrditi, da je tožnica nedvoumno izrazila voljo po opustitvi posesti niti, da je posest dejansko opustila.
enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - spolna zloraba - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - deljena vzročnost - kršitev dostojanstva
Kljub temu, da je praviloma treba posamezne oblike škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno denarno odškodnino, pa po stališču naslovnega sodišča izjemnost obravnavanega primera, kjer v tem prihaja do prepletanja tožničinega trpljenja ter do pogojevanja enega trpljenja z drugim, kot je nazorno razvidno že iz zgornje obrazložitve, narekuje odmero enotne odškodnine.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija - skupni lastniki - solastniki - preklic dovoljenja za uporabo - sosporništvo - nujno sosporništvo
Skupni lastniki lahko nasproti tretjim varujejo lastninsko pravico le v celoti in na celi stvari. Zato pritožba zmotno meni, da bi moral imeti tožnik soglasje bivše žene za vložitev tožbe z izpraznitev in izročitev stanovanja. V sodni praksi je utrjeno stališče, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. V postopku, v katerem skupni lastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari, skupni lastniki niso nujni sosporniki.
Po prehodni določbi prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2 so delovna mesta, za katera so delodajalci oziroma zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista delovna mesta, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ‑1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi bila za ugotovitev, da na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženi stranki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, potrebna odločitev komisije, ki pa (še) ni bila imenovana. Za delovno mesto, na katerem je bil tožnik zaposlen, po predpisanem postopku ni bilo ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Tožena stranka ne more zaobiti (četudi v praksi oteženo uporabo) zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa pri toženi stranki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve. Tako se kot neutemeljen izkaže pritožbeni očitek glede neizvedenega dokaza s postavitvijo izvedenca za varnost in zdravje pri delu.
Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da del terjatev iz naslova plačila posameznih prispevkov ni zastaral in posledično zmotno zavrnilo ugovor zastaranja. Ker v konkretnem primeru delavec od delodajalca uveljavlja plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, gre torej za denarno terjatev iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je relevantna določba 202. člena ZDR‑1 oziroma določba 206. člena ZDR , ki je veljal do 11. 4. 2013. Obe določbi sta zastaranje uredili tako, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Dejstvo, da toženec o prometni nesreči ni obvestil policije, samo po sebi ne more predstavljati razloga za izgubo zavarovalnih pravic. Zaradi enakega razloga neobvestitve policije ni mogoče enačiti z izmikanjem preiskavi oziroma odklonitvijo možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, ki v skladu s točko 4.d prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev ustvarja domnevo, da je bil voznik pod vplivom alkohola. Izmikanje preiskavi je pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00049616
OZ člen 340, 341, 342, 364.
pisna pripoznava zastarane obveznosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Dokazovanje je dolžno sodišče izvesti le glede odločilnih dejstev (213. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), kar pa glede predlaganega zaslišanja upnice ni bil primer. Upnica je naveden dokaz podala v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odpovedi zastaranju, ki pa kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni pravno odločilno dejstvo.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev delovne obveznosti
Glede na to, da se pri toženi stranki elektronski sistem za prijavo in odobritev dopusta uporablja že od februarja 2017 dalje, je zaključek sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da je bil tožnici ta sistem dobro poznan, pravilen. Tako bi tožnica morala vedeti, da prijave dopusta ni podala pravilno, ker ni prejela obvestila o odobritvi odsotnosti z dela na svoj elektronski naslov in v svojo pisarno. To bi lahko preverila tudi od doma, saj je imela urejen oddaljen dostop do svoje službene pošte. Poleg tega pa se od vsakega povprečno skrbnega delavca pričakuje, da pred koriščenjem dopusta preveri, ali mu je odsotnost iz tega naslova odobrena.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila temeljno obveznost iz določbe 33. člena ZDR-1, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, saj za izostanek z dela ni imela opravičenega razloga, kršila pa je tudi določbo prvega odstavka 34. člena ZDR-1, ker ni upoštevala zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitve delovnih obveznosti je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovilo pa je tudi, da je tožena stranka tožnici utemeljeno očitala kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica v obdobju od 29. 6. 2020 do 6. 7. 2020 najmanj pet dni ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti.