ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82, 82/1, 82/2, 82/3. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 5, 7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 4.
Glede na določbe Pravilnika se pri odmeri komunalnega prispevka kot površina stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele objekta, ki pa je ni mogoče enostavno enačiti z velikostjo zemljiške parcele. Površina parcele objekta je namreč lahko enaka površini zemljiške parcele, kadar je objektu določena lastna parcela, lahko pa predstavlja le njen del.
Parcelo objekta sestavlja del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče) in zemljišče na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028990
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 3, 3-6, 3-10, 9, 9/2, 9/4, 9/5, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-2, 19/2. ZVO-1 člen 10.
neenotna sodna praksa - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe - razlaga podzakonskega predpisa - dopuščena revizija
Logično sosledje je, da tožeča stranka zagotovi prevzemanje sveč pri upravljavcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžna zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Tam pa nato sveče prevzame (zbere, 10. točka 3. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečam) zbiralec, tožena stranka. Za ta prevzem oziroma oddajo pa ji tožeča stranka ne sme več zaračunavati stroškov, saj je po petem odstavku 9. člena oddaja sveč brezplačna. Smiselno torej po presoji Vrhovnega sodišča po Uredbi za fazo do prevzema sveč nosi stroške, torej tudi stroške prevoza, izvajalec javne službe, v obravnavanem sporu tožeča stranka.
ZUS-1 člen 64, 64/4. ZPNačrt člen 71, 72, 76, 78, 79. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 297, 297/1, 299,. URS člen 2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1.6., 2/1-4, 2/1-6.3.. Odlok o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (2007) člen 3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - exceptio illegalis - občinski odlok - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - vsebina izreka sodbe - novejša sodna praksa - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Tožena stranka bi morala pri presoji, ali odmeriti komunalni prispevek in s tem zagotoviti priključitev objektov na javno infrastrukturo, uporabiti ZPNačrt tako, da bi kot komunalno opremljene štela le tiste parcele, pri katerih se je priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo lahko izvedla na podlagi izgradnje posameznih priključkov. Če je bilo pred tem za priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo (javno infrastrukturo) treba šele izgraditi dodatne objekte, ki nimajo (več) značilnosti priključka, temveč značilnosti infrastrukture (torej komunalne opreme), navedenih parcel pravno ni bilo mogoče šteti za komunalno opremljene.
Obveznost spoštovanja pravnih stališč sodišča v upravnem sporu s strani uprave oziroma drugih organov oblasti, ki so vsebovana v sodbi o odpravi izpodbijanega upravnega akta in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu organu izhaja iz ustavne vloge upravnega sodstva tako z vidika zagotavljanja pravice do učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu (23. in 157. člen Ustave) kot tudi učinkovitega neodvisnega in nepristranskega sodnega nadzora nad delom uprave (3. in 120. člen Ustave). Pravilna uporaba materialnega in procesnega prava je praviloma jedro spora med strankama upravnega spora, saj je prav to tisto, kar v primeru uspeha s tožbo daje podlago za odločitev sodišča v sporu polne jurisdikcije oziroma, kar ob odpravi izpodbijanega upravnega akta usmerja nadaljnje odločanje o pravici ali obveznosti stranke z novim upravnim aktom.
Potreba po povečanju pravne varnosti državljank in državljanov ter drugih oseb (2. člen Ustave) narekuje nadgradnjo sodne prakse glede pravne vezanosti tožene stranke in drugih organov na sodbo. Zato je treba določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 razlagati tako, da sodišče z izrekom sodbe ob odpravi upravnega akta tudi naloži toženi stranki (upravi ali drugemu organu oblasti) določeno postopanje oziroma odločanje, vezano na stališča sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava in pravil postopka. Upravno sodišče v okviru sprejete sodbe in v njej vsebovanih stališč pravnomočno odloči o pravilni uporabi prava v obravnavani (upravni ali javnopravni) zadevi, zato je tudi po pomenu in funkciji pravilno, da je odločitev o tem del izreka sodbe v upravnem sporu. Stvar vsakokratne presoje Upravnega sodišča pa je, kako določno je glede na naravo spora in pomen sprejetih stališč treba v izreku opredeliti način izvršitve sprejete sodbe v ponovnem postopku upravnega organa, saj lahko zadošča tudi splošna navedba, ki ustreza vsebini četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, da je v ponovnem postopku tožena stranka ob izdaji odločbe vezana na stališča glede uporabe materialnega prava in pravil postopka, ki izhajajo iz obrazložitve sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00021752
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami strošek transporta nagrobnih sveč strošek tožene stranke (nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami) ali tožeče stranke (izvajalec javne službe).
KOMUNALNA DEJAVNOST - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00020951
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. URS člen 26. OZ člen 131.
upravni postopek - odmera komunalnega prispevka - odprava upravne odločbe - posledice odprave odločbe - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri komunalnega prispevka v tem roku ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravna enota, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega izda (če so za to izpolnjeni ostali pogoji), tudi če komunalni prispevek ni plačan.
Upravni postopek loči odpravo in razveljavitev odločbe. Razlika je v tem, da razveljavitev odločbe velja le za naprej ("ex nunc"), medtem ko ima odprava odločbe učinek tudi za nazaj ("ex tunc"). To pomeni, da se v primeru odprave določene odločbe, odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale.
Ena od posledic v konkretnem primeru izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka je bila pravočasnost takšne odločitve v smislu šestega odstavka 79. člena ZPNačrt. Z odpravo odločbe in njenih posledic je tako nastal položaj, ko pogoj iz šestega odstavka 79. člena ZPNačrt ni bil (več) izpolnjen. To pomeni, da o plačilu komunalnega prispevka ni bilo odločeno v zakonsko določenem roku, zato njegovo plačilo ni več predstavljalo pogoja (in s tem ovire) za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZPNačrt člen 70, 71, 71/1, 72, 72/5, 77, 77/1, 79, 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2-2. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Preddvor (2012) člen 35, 35/1.
Odmera komunalnega prispevka ni odvisna od izdaje odločbe o obvezni priključitvi stavbe na javno kanalizacijsko omrežje, ampak od izpolnitve pogojev, ki so predvideni v določbah ZPNačrt, in ki zagotavljajo, da del finančnega bremena za opremljanje stavbnih zemljišč nosijo investitorji gradenj, če gre za izboljšanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča pa tudi lastniki že obstoječih objektov.
Če za odmero komunalnega prispevka pri določeni vrsti komunalne opreme zadostuje, da je z izgradnjo zagotovljena zavezancu možnost njene uporabe, je za odmero komunalnega prispevka pri komunalni opremi, ki po naravi stvari za uporabo zahteva še priključitev objekta, bistveno, da je zavezancu omogočena priključitev na to opremo. ZPNačrt namreč ne razlikuje pogojev za odmero komunalnega prispevka glede na vrsto komunalne opreme, tako da za samo odmero tudi ni odločilno, ali je zavezanec dolžan določeno komunalno opremo uporabljati (in dejansko izvesti priključitev nanjo).
Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2.
dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se glede na določbe ZPNačrt, Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica komunalni prispevek odmeri od celotne površine stavbnega zemljišča, ali le od tistega dela, na katerem stoji objekt in dela, ki je namenjen rabi tega objekta?
KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00001836
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 75, 77, 79, 82.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - komunalni prispevek - vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - konkretiziranost pravnega vprašanja - stroški priključitve na komunalno opremo
Stroški individualnega priključka ne vplivajo na odmero komunalnega prispevka, ampak so za odmero komunalnega prispevka podlage obračunska območja in stroški komunalne opreme na tem območju, preračunani na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Vprašanje delne komunalne opremljenosti, zato ni vprašanje višjih ali nižjih stroškov priklopa na zgrajeno komunalno opremo, temveč vprašanje, ali občina priključitev na tisto vrsto komunalne opreme, od katere odmerja komunalni prispevek, zagotavlja ali ne.
Vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno, navedbe pa so splošne in niso pomembne po vsebini zadeve, saj izhajajo iz materialno pravnega izhodišča kot ga zastopata revidenta v prvo postavljenem vprašanju in je drugačno od stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
odmera komunalnega prispevka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in doakzno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 42, 42/1, 52, 83, 83/2-1, 83/2-2. ZPNačrt člen 79, 79/4, 82.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - združitev postopkov - seštevek vrednosti posameznih aktov - ekonomičnost postopka - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje revizije - komunalni prispevek - več različnih objektov - nedovoljene tožbene novote - splošno znano dejstvo
Odločitev o združitvi posameznih samostojnih postopkov je procesna odločitev, ki ni obligatorna (prvi odstavek 42. člena ZUS-1). Če ni bila sprejeta, to ne more vzpostaviti izpolnitve pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tudi za nasprotni primer je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, in sicer da združitev zadev, ki jih je (sicer Vrhovno) sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov
Revidentka s svojimi navedbami ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavljeno.
Prepoved tožbenih novot velja za vsa dejstva, ne glede na njihovo kvaliteto v smislu razširjenosti védenja o njej, kar pomeni, da se mora stranka tudi na dejstvo, za katerega meni, da je splošno znano, sklicevati že v upravnem postopku.
ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-1, 83/2-2. ZPNačrt člen 79, 79/4, 82.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - združitev postopkov - seštevek vrednosti posameznih aktov - ekonomičnost postopka - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje revizije - komunalni prispevek - več različnih objektov
Odločitev o združitvi posameznih samostojnih postopkov je procesna odločitev, ki ni obligatorna (prvi odstavek 42. člena ZUS-1). Če ni bila sprejeta, to ne more vzpostaviti izpolnitve pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tudi za nasprotni primer je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, in sicer da združitev zadev, ki jih je (sicer Vrhovno) sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov.
Revidentka s svojimi navedbami ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavljeno.
Investitor je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka, če ga je plačal, pa pri pristojnem organu za gradbene zadeve ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati.
Položaj investitorja je vezan na gradnjo oziroma objekt. Investitor je tako oseba, ki je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja (investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve – prvi odstavek 54. člena ZGO-1) oziroma oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje, saj je gradbeno dovoljenje odločba, ki je izdana (poimensko) konkretno določenemu investitorju.
Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje, in če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to pa je investitor, na katerega se glasi oziroma bi se glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je plačal komunalni prispevek.
Gradbeno dovoljenje se v času veljavnosti lahko spremeni tudi glede investitorja (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prenese pravico graditi na drugo osebo, saj ta lahko potem zahteva spremembo gradbenega dovoljenja (glede investitorja), kar pa ne vpliva na čas veljavnosti dovoljenja. Do spremembe investitorja namreč ne pride avtomatično, ampak mora pristojni organ izdati ustrezno odločbo.
UPRAVNI SPOR - STAVBNA ZEMLJIŠČA - KOMUNALNA DEJAVNOST
VS1015392
URS člen 2, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPNačrt člen 70, 77, 77/1, 79, 79/1, 79/7, 80.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - priklop na javno kanalizacijo - rok za izdajo odločbe za plačilo komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - nova priključitev - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - razlaga 79. v povezavi z 80. členom ZPNačrt - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - nova priključitev lastnika obstoječega objekta - zakonit priklop na javno kanalizacijo
Sedmi odstavek 79. člena je treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta lahko podan po vsebini le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).
Trenutek zakonite priključitve na obstoječo komunalno infrastrukturo nastopi tedaj, ko za to zavezanec izpolni vse predpisane pogoje in se le-ta tudi dejansko izvrši. Če je ob tem trenutku zavezanec skladno s predpisi dolžan plačati komunalni prispevek, mu ga lahko pristojni organ odmeri po uradni dolžnosti ob nastopu tega dejstva ali v razumnem času po tem (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). Ugotavljanje trenutka priključitve pa je mogoče tudi na podlagi sklepanja iz drugih dejstev: tako ni mogoče šteti, da je nastopil trenutek „nove priključitve“, ki bi utemeljeval (novo) odmero komunalnega prispevka po uradni dolžnosti, če je bila pred tem komunalna oprema že zgrajena in jo je lastnik objekta zakonito uporabljal in torej užival koristi, ki naj bi jih navedena komunalna oprema nudila njegovemu objektu, kar je tudi temeljni namen komunalne opremljenosti (70. člen ZPNačrt). Tako (zakonito) uživanje koristi pa je zanesljivo pogojeno s pristankom upravljavca te komunalne opreme in torej njegovim vedenjem in voljo, da lastnik objekta tako komunalno opremo uporablja. Če pa je bil uporabnik nezakonito priključen na javno infrastrukturo v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, potem pa seveda ni mogoče šteti, da je že bil (zakonito) priklopljen na to omrežje in je treba šteti, da se mora šele na novo priključiti na tako omrežje skladno s predpisi.
Pogoj za izdajo izpodbijanega akta je, da je revident zavezanec v smislu 80. člena ZPNačrt in da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, to pa je mogoče le na podlagi ugotovitve, kdaj je bil zakonito priključen na komunalno omrežje. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (79. in 80. člen ZPNačrt), je posledično ostalo dejansko stanje zakonitega priklopa nepopolno ugotovljeno.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - rok za izdajo odločbe za plačilo komunalnega prispevka - časovna uporaba predpisov za odmero komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na komunalno opremo - nova priključitev - odmera komunalnega prispevka lastnika obstoječega objekta - razlaga 79. v povezavi z 80. členom ZPNačrt - retroaktivnost občinskega predpisa - poseg v pravno varnost - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - zastaranje odmere komunalnega prispevka - zakonit priklop na javno kanalizacijo
Glede na značilnosti komunalnega prispevka kot javne dajatve ob pravilni razlagi zakonske ureditve zakonita odmera komunalnega prispevka ne posega v pravno varnost zavezancev za njeno plačilo, saj je trenutek nastopa navedene obveznosti jasen in predvidljiv, s tem pa tudi omejitve za uporabo pooblastila pristojnega organa občine, da odločbo o tem izda po uradni dolžnosti. Za takšno razlago ZPNačrt je treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena ZPNačrt. Sedmi odstavek 79. člena treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta lahko podan po vsebini le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt). Zato zavezanci za plačilo komunalnega prispevka (80. člen ZPNačrt) niso tisti lastniki objektov, ki so ob uveljavitvi (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka že zakonito priključeni na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.
Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali je v obravnavani zadevi prišlo do retroaktivne uporabe predpisov, se kot bistveno postavi vprašanje časa priklopa objekta revidentov na komunalno opremo, saj se lahko zavezancu (80. člen ZPNačrt) naloži v plačilo komunalni prispevek skladno s predpisi, ki veljajo v trenutku, ko je nastopila okoliščina, na podlagi katere je mogoče to javno dajatev zavezancu zakonito odmeriti, torej izboljšanje komunalne opremljenosti (npr. trenutek priključitve na komunalno omrežje). Če so torej tedaj predpisi določali obveznost plačila komunalnega prispevka, ga je revident dolžan plačati v (tedaj) predpisani višini. Le če bi se naložilo novo ali dodatno plačilo komunalnega prispevka na podlagi naknadno sprejetega programa opremljanja tudi zavezancem, ki so že bili zakonito priključeni na komunalno opremo (in torej ne bi šlo za novo priključitev), bi tak občinski odlok nedopustno posegel na že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in bi zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deloval v razmerju do lastnikov objektov (155. člen Ustave).
Ker je sodišče prve stopnje opustilo ugotavljanje dejstva priklopa na javno kanalizacijo, v obravnavanem primeru Vrhovno sodišče ne more samo presoditi, ali je z nezakonitim ravnanjem tožene stranke prišlo do posega v pravno varnost revidentov ali do retroaktivne uporabe predpisov tožene stranke.
Ugotovitveni zahtevek ni sam po sebi vsebovan v tožbeni zahtevi za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba), da bi moralo sodišče prve stopnje posledično vselej že v primeru vložitve izpodbojne tožbe presojati, ali lahko odloči kot da je bila vložena (tudi) ugotovitvena tožba, torej z ugotovitveno sodbo.
Če bi sodišče prve stopnje štelo, da je mogoče izpodbojni tožbi vselej ugoditi tudi tako, da se le ugotovi nezakonitost akta, bi odločilo o nečem, kar je v samem bistvu drugačno od tistega, kar je zahteval tožnik. To pa bi odprlo tudi vprašanje, ali je bil v tem upravnem sporu tožnik tisti, ki je bil subjekt (in ne objekt) sodnega postopka (22. člen Ustave) in ali je bilo njegovo sodno varstvo dejansko učinkovito (23. člen Ustave). Posledično tudi ni mogoče šteti, da bi v primeru izdaje ugotovitvene sodbe šlo za delno ugoditev izpodbojni tožbi. Tožbi v upravnem sporu ni mogoče delno ugoditi tako, da se odloči o zahtevi, ki je tožnik sploh ni postavil.
Tožnik lahko do odločitve sodišča prve stopnje spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za odpravo akta tudi v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne psoega v pravno varovan položaj drugih strank.
Sodišče prve stopnje ni dolžno tožnika pozivati na dopolnitev tožbe s spremenjeno ali dodatno zahtevo, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe.
Tožnika ni treba posebej pozivati, naj izkaže tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj ta pomanjkljivost ne pomeni formalne nepopolnosti tožbe, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbenih navedb.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident utemeljeno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje odločilo oziroma pritrdilo upravnemu organu, da je bila revidentova pripomba glede števila zavezancev upravičena in zato upoštevana v novi odločbi. V obeh odločbah (z dne 29. 9. 2008 in v izpodbijani) je (bil) revident kot edini lastnik edini zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, zato je ta navedba protispisna, kar predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Revident v zvezi z uporabo spornih odlokov utemeljeno opozarja na neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ki jo izkazuje s predloženimi sodbami istega sodišča. Iz njih izhaja, da je sodišče prve stopnje v bistveno enakih primerih ob bistveno enakem pravnem in dejanskem stanju zadev odločilo drugače ter tožbam ugodilo in zaradi kršitve materialnega prava (oziroma kršitev pravil postopka) izpodbijane odločbe odpravilo in zadeve vrnilo v ponovni postopek. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa ni razvidno, zakaj je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje odločilo drugače, zato so utemeljeni tudi revizijski ugovori glede neobrazloženosti in s tem absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
UPRAVNI SPOR - KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS1015111
URS člen 2. ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/1, 146, 146/2, 179, 179/2. ZPNačrt člen 79, 79/7. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 14, 14/1.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - obveznost plačila komunalnega prispevka - načelo zaupanja v pravo
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZUreP-1 in pred 20. 7. 2007, se (v skladu z načelom zaupanja v pravo) tudi v primeru ponovnega določanja končanja po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka.
komunalni prispevek – dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - dostop do komunalne opreme – dostop do občinske ceste preko državne ceste
Šteje se, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme, na katere je mogoče izvesti priključke, in s tisto, ki jo je mogoče uporabljati v obračunskem območju, v katerem se nahaja zemljišče zavezanca za plačilo komunalnega prispevka. Za odmero komunalnega prispevka zato ni pravno pomembno, ali javna občinska cesta sega vse do zemljišča zavezanca. Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do občinske javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa bodisi po lastnem zemljišču, po služnostni poti preko tujega privatnega zemljišča, lahko pa tudi preko državne ceste, kot je to storjeno v obravnavani zadevi.
komunalne storitve – cena komunalnih storitev - določitev cene za uporabo javnih dobrin – gospodarska javna služba – uredba vlade – javno podjetje – odlaganje komunalnih odpadkov
Uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in Uredbe o določitvi najvišjih cen (osnovnih komunalni storitev) so določale zgolj dovoljene okvire za zviševanje cen komunalnih storitev, niso pa posegale v način in pristojnost za oblikovanje le-teh.
V skladu z 2. alinejo 26. člena ZGJS, je odločanje o cenah za uporabo javnih dobrin v pristojnosti ustanovitelja javnega podjetja. Zaključek, da je bilo povišanje cen toženi stranki v skladu z obravnavanimi Uredbami oziroma Sklepom Izvršnega sveta Skupščine ..., za utemeljenost tožbenega zahtevka tako ne zadošča, saj tožeča stranka ni dokazala, koliko je znašala ter kako se je oblikovala in zviševala cena odlaganja komunalnih odpadkov, ki je veljala zanjo.
Dozidava objekta s povečanjem tlorisnih površin posledično predstavlja po 144. členu ZUreP-1 povečanje priključne moči obstoječega komunalnega priključka, zato se odmeri komunalni prispevek.