• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    VSRS Sklep II DoR 21/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092835
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367č.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog za revizijo je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica poslala svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • 142.
    VSRS Sklep II DoR 412/2025
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00093186
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    souporaba nepremičnine - privolitev v lastno prikrajšanje - tek zamudnih obresti od prisojene uporabnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

    Predlog se zavrne.

  • 143.
    VSRS Sklep I R 42/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092836
    ZPP člen 22.
    spor o krajevni pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - obstoj ugovora krajevne pristojnosti - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti - časovne meje - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - hitrost postopka
    Temeljno izhodišče instituta krajevne pristojnosti je, da naj se postopek čim manj zapleta. Čas, ki teče, in molk udeležencev v času, sta tu pravotvorna in vodita v ustalitev pristojnosti.

    Če sodišče zamudi fazo postopka, v kateri se še lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, tedaj tega pooblastila več nima. S tem, ko vroči tožbo toženki, je tako storjen pomemben korak k ustalitvi krajevne pristojnosti. Ustalitev krajevne pristojnosti sanira nepravočasen odziv sodišča na kršitev pravila o izključni krajevne pristojnosti.
  • 144.
    VSRS Sklep II DoR 467/2025
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00093185
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    ničnost pogodbe - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

    Predlog se zavrne.

  • 145.
    VSRS Sodba II Ips 62/2025
    1.4.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00092849
    ZPP člen 378. OZ člen 255. ZD člen 28, 28/4, 30.
    dopuščena revizija - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - izpodbojna pravna dejanja - zapuščinski postopek - uveljavljanje nujnega deleža - objektivni pogoj izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - nujni delež - oporočno dedovanje - izvedensko mnenje - določitev cene - zavrnitev revizije - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - izvršilni postopek - izvršba - ugotovitev vrednosti darila - ocena vrednosti nepremičnine
    V primeru izpodbijanja neuveljavljanja nujnega dednega deleža, se izračun vrednosti darila, in s tem presoja morebitnega zmanjšanja premoženja dolžnika, opravi na podlagi 28. in 30. člena ZD.
  • 146.
    VSRS Sklep Cp 8/2026
    1.4.2026
    USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00093067
    URS člen 22, 23. ZS člen 15. Sodni red člen 156.
    pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravila o dodeljevanju zadev - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - izbira sodnika po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom - jasnost in določnost pravnih pravil - zavrnitev pritožbe

    Zakonodajalec je z uzakonitvijo možnosti dodeljevanja zadev z zamikom želel čimbolj izenačiti čas reševanja zadev in tako zagotoviti pravico strank do enakega varstva v postopku (22. člen Ustave) in do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave). Ta cilj zakonodajalca je legitimen in s tako zakonsko ureditvijo ni prekomerno posegel v pravico do zakonitega sodnika, če so pravila načina dodeljevanja določena objektivno in vnaprej. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni v nasprotju s pravico do zakonitega sodnika, če so pravila dodeljevanja zadev z zamikom konkretizirana v letnem razporedu dela. Pomembno je, da so tudi ta pravila objektivna in določena vnaprej, da so odredbe vodje oddelka o razlogih za prednostno reševanje zadev transparentne ter je omogočena časovna sledljivost odredbe in dodelitve.

  • 147.
    VSRS Sklep Cp 4/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092886
    URS člen 22, 23. ZS člen 15. Sodni red člen 156, 156/2, 156/5.
    pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - prednostna zadeva - začasna ustavitev dodeljevanja novih zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored dela sodnikov - netransparentnost pravil - dvom v nepristanskost - ugoditev pritožbi

    Zgolj dejstvo, da spis (verjetno pomotoma) ni bil dodeljen po pravilih iz drugega odstavka 156. člena Sodnega reda, še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega sodnika. Napake se namreč dogajajo (tudi te so del naključnosti ob dodeljevanju spisov) in ne morejo povzročiti, da bi bile vse dodelitve spisov od neke napake dalje napačne in nezakonite. Bistveno pa je, da je spis po tistem dodeljen v skladu z vnaprej določenimi objektivnimi merili.

  • 148.
    VSRS Sklep Cp 25/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092860
    ZPP člen 338, 357a.
    pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pooblastila pritožbenega sodišča - zavrnitev pritožbe
    Onkraj razlagalnega dvoma je, da je pritožnikov poizkus, kako v ta postopek vpeljati preizkus v luči 338. člena ZPP, procesno zgrešen in v nasprotju s samo sržjo tega pravdnega sredstva. 357.a člen ZPP in postopek, ki ga ureja, ne daje pooblastila Vrhovnemu sodišču, da bi poseglo v vsebinsko presojo pritožbenega sodišča, tudi če pritožnik trdi, da je očitno napačna.
  • 149.
    VSRS Sklep II DoR 394/2025
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00092829
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOKIPOSR člen 2, 2/1-5, 5, 5/1, 17, 17/3.
    dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - osebno odgovorni družbenik - aktivni družbenik - pasivni družbenik - stranske pravice - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je določbo tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR treba razlagati tako, da je Republika Slovenija za dolgove družbenikov odgovorna pod istimi pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 5. člena (prevzame le dolgove tistih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene v prvem odstavku 5. člena), v povezavi s 5. točko 2. člena?
  • 150.
    VSRS Sklep II DoR 22/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092384
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367č.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog za dopustitev revizije je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica poslala svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • 151.
    VSRS Sklep I Up 73/2026
    31.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00092340
    ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 22, 22/2.
    zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI)
    Stranka v postopku s pritožbo lahko opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
  • 152.
    VSRS Sodba I Up 65/2026
    31.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092334
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
    mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - vsebinsko prazna pritožba - ponavljanje tožbenih navedb - zavrnitev pritožbe
    Kot ovira za predajo na podlagi Uredbe Dublin III ne zadošča katerakoli pomanjkljivost v azilnem sistemu odgovorne države članice, saj je relevantna le tista, ki je sistemska in pomeni, da odgovorna država članica ne bo resno obravnavala vložene prošnje za mednarodno zaščito in da bo prosilec v njej izpostavljen življenjskim razmeram v pogojih, ki bi pomenili nevarnost ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja.

    Ravnanja (tj. nezakonito zavračanje in pridržanje na mejnih prehodih) sicer niso v skladu s pravom Unije, vendar pa, če se ne nanašajo na azilni postopek ali pogoje za sprejem, niso ovira za predajo.
  • 153.
    VSRS Sodba I Up 66/2026
    31.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092320
    ZMZ-1 člen 22, 23, 23/1, 27, 28.
    mednarodna zaščita - preganjanje prosilca v izvorni državi - resna škoda - informacije o stanju v izvorni državi - specifične in splošne informacije
    Za priznanje mednarodne zaščite mora pritožnik izkazati preganjanje (27. člen ZMZ-1) ali resno škodo (28. člen ZMZ-1).

    Informacije o izvorni državi se pridobijo in analizirajo le, če so v povezavi z zatrjevanji prosilca, ki izkazujejo preganjanje oziroma utemeljen strah pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, torej kadar je podan subjektivni element.
  • 154.
    VSRS Sodba I Up 11/2026
    30.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092563
    ZMZ-1 člen 24, 52, 52/1.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - subjekt preganjanja ali resne škode - nedržavni subjekt preganjanja
    Tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, mora izhajati iz dejavnikov na strani države ali drugih subjektov, pred katerimi država prosilca noče ali ne more zaščititi.

    Pojem nedržavnih subjektov lahko zajema družinske člane, vendar pa slednji ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode, če ni mogoče dokazati, da država oziroma politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, prosilcu niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred njimi.
  • 155.
    VSRS Sklep I Ips 27210/2015
    26.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092430
    ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 416, 420, 420/1.
    obnova kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - sprememba pravne opredelitve - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
    Obsojenec svojih izvajanj po vsebini ne usmerja zoper razloge pravnomočnega sklepa o zavrženju zahteve za obnovo postopka, temveč se vsi njegovi očitki nanašajo na kazenski postopek (in v tej zvezi na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 2006), v katerem je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 254. člena tedaj veljavnega Kazenskega zakonika (KZ). Vložnik zatrjuje torej kršitve zakona, določb Ustave RS in konvencijskih pravic, ki naj bi jih sodišče zagrešilo v pravnomočno končanem kazenskem postopku, ne pa kršitev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, ki bi jih storili sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o njegovi zahtevi za obnovo kazenskega postopka. Njegove trditve se poleg tega tudi po vsebini ne nanašajo na nova dejstva in dokaze v smislu 410. člena ZKP, temveč je v jedru njegove zahteve zatrjevanje kršitve pravice do poštenega sojenja in v tem okviru kršitve pravice do obrambe, kar sploh ne more biti predmet obnove kazenskega postopka. Takšna zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
  • 156.
    VSRS Sodba I Ips 7605/2019
    26.3.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092234
    ZKP člen 242.
    kaznivo dejanje velike tatvine - prepoznava - predlog za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
    Za prepoznavanje obrazov in telesnih značilnosti lahko zadostuje splošna človeška sposobnost opazovanja in zaznavanja. V obravnavanem primeru izvedenstvo ni bilo potrebno, saj so bili posnetki in fotografije jasni in kakovostni do te mere, da je bil obsojenčev obraz na njih jasno razviden in prepoznaven, sodišče pa je zaznalo podobnost telesnih značilnosti osebe na posnetkih s telesnimi značilnostmi obsojenca in na tej podlagi zaključilo, da je prepoznalo obsojenca kot osebo na posnetku in fotografijah.
  • 157.
    VSRS Sodba I Ips 32322/2023
    26.3.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00092259
    KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2.
    dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - prilastitveni namen - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - odvzem tuje premične stvari - tatvina
    Po večinsko sprejeti aprehenzijski teoriji v sodni praksi je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni treba, da bi jo storilec odnesel z mesta, kjer se je nahajala. Z izločitvijo stvari od drugih stvari in njeno, čeprav kratkotrajno posestjo, je namreč storilčev prilastitveni namen iz prvega odstavka 204. člena KZ-1 že uresničen in kaznivo dejanje tedaj dokončano. Ostalo so okoliščine po kaznivem dejanju, ki na njegovo pravno opredelitev ne vplivajo.
  • 158.
    VSRS Sklep I Ips 9889/2025
    26.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092199
    ZKP člen 285č, 285č/6, 371, 371/8, 385.
    kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - zloraba pravice - zloraba procesnih pravic - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - predlog za izločitev dokazov - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
    Obsojenčeva obramba v kazenskem postopku zavestno ni izkoristila vseh možnosti, da bi zahtevala sodno varstvo glede vprašanja dovoljenosti dokazov, temveč si je obsojenec s priznanjem krivde najprej zagotovil izrek kazni, kot jo je predlagal državni tožilec, zatem pa so obsojenčevi zagovorniki vnovič zahtevali sodno varstvo obsojenčevih pravic v postopku s pravnimi sredstvi, brez škode, da bi se njegov položaj kakorkoli poslabšal. Takšno, očitno nepošteno ravnanje obrambe, ne more uživati sodnega varstva glede zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zato zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena v izrecnem nasprotju z namenom pravice do vlaganja pravnih sredstev, ne more biti dovoljena.
  • 159.
    VSRS Sklep V Kr 4/2026
    25.3.2026
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00092233
    ZP-1 člen 214, 214/3.
    postopek za odreditev nadomestnega zapora - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - začasno prebivališče - izbirna pristojnost
    Zakon v tem primeru predvideva tako imenovano izbirno pristojnost, ki pomeni da organ izvršilne veje oblasti v vsakem konkretnem primeru (upoštevaje načelo smotrnosti) sam presodi, ali bo obvestilo poslal sodišču na območju katerega ima storilec stalno prebivališče, ali sodišču na območju katerega ima začasno prebivališče.
  • 160.
    VSRS Sodba XI Ips 7833/2026
    25.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00093083
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1. URS člen 20, 20/1.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odreditev pripora - begosumnost - ustaljena sodna praksa - test sorazmernosti - subjektivne okoliščine - očitno neutemeljena zahteva
    Izpodbijanje stališč, ki so v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustaljena, ne more biti uspešno. Utrjeno je namreč, da se v primeru, ko je pripor odrejen zaradi pripornega razloga begosumnosti - drugače kot to velja pri ponovitveni nevarnosti - (i) test sorazmernosti v ožjem smislu praviloma ne zahteva in (ii) da v okviru tega pripornega razloga subjektivnih okoliščin ni treba posebej ugotavljati.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>