dopuščena revizija - javno povabilo - kriteriji - aktivna politika zaposlovanja - gospodarska družba - gospodarske družbe po ZGD - odvetniška dejavnost - neenaka obravnava - exceptio illegalis - ugoditev reviziji
Kriteriji javnega povabila (dodeljevanje javnih sredstev v okviru ukrepov, namenjenih starejšim zaposlenim kot eni od ranljivih skupin), ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), je v nasprotju s 14. členom Ustave.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis, in pomeni enake pogoje in jasna merila za vse. Vendar pa se to načelo nadalje odrazi tudi v zahtevi, da se v javnih razpisih (enako pa tudi v drugih tem podobnih postopkih dodeljevanja javnih sredstev) bistveno enaki položaji obravnavajo enako, če pa se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Elementi razlikovanja morajo torej biti utemeljeni na razumnih razlogih, kar velja tudi za pogoje, ki jih za pridobitev javnih sredstev določajo zakon, podzakonski predpis oziroma javni razpis, javno povabilo ali drug temu po pravni naravi enakovreden akt.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - predhodna dopustitev revizije - nedopuščena revizija
Izpodbijani sklep je sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikove pritožbe in potrditvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrglo. Gre za sklep, s katerim se je postopek končal, zato zoper njega procesni zakon ne dovoljuje pritožbe, ampak le izredna pravna sredstva. Vlogo, ki jo tožnik naslavlja kot pritožbo, vložil pa jo je pri sodišču prve stopnje zoper sklep sodišča druge stopnje, je zato vrhovno sodišče obravnavalo kot pravno sredstvo, ki ga na tak način zoper izpodbijano odločbo lahko pravdna stranka vloži, torej kot izredno pravno sredstvo revizijo. To pa je tožnik vložil sam in pri tem ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega revizija predhodno ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje bivših zakoncev - obstoj skupnega premoženja v času razpada zakonske zveze - stanje ob zaključku glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - stopničasta tožba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ-1 člen 89, 89/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00074291
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 39, 40, 103, 435. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - kavza pogodbe - podlaga pogodbe - namen strank - odstop od pogodbe - plačilo kupnine - zavrnitev dokaznih predlogov - prekluzija - pravica stranke do izjave - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali za materialnopravno presojo pogodbene kavze zadostuje dejstvo, da je oseba želela na drugo prenesti lastninsko pravico, ali je pri tem treba upoštevati tudi njene interese oziroma podlago za razloge, zakaj je to storila, na primer zaradi neke protidajatve?
Ker je tožnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije zoper sklep - nedovoljen predlog
Revizija zoper sklep Upravnega sodišča je mogoča le v primeru, ki ga ureja ZUS-1, in sicer le zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5. ZDavP-2 člen 8, 15, 16, 17, 18,. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 7, 7-6,8, 8-1, 9, 9/4, 11.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - davčna tajnost - druga vrsta postopka - listine stranke - razkritje podatkov - dolžnost posredovanja informacij - obid kogentnega predpisa - ugoditev reviziji
Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti.
ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Če bi namreč za pridobitev iste informacije veljali različni pogoji v primeru, če bi jo posredovali različni organi, bi šlo za očitno izigravanje zakonskih omejitev in varstev, ki so jih določili ZDIJZ in drugi relevantni zakoni.
Odgovor na vprašanje, ali davčna tajnost zavezuje tudi drug državni organ, ki podatke pridobi v okviru svojega upravnega postopka, a ne od davčnega organa in pred začetkom davčnega postopka, izhaja iz drugega dela 16. člena ZDavP-2, ki nalaga varstvo davčne tajnosti vsem drugim osebam, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, in teh ne smejo sporočiti tretjim osebam. Ker je namen določbe varstvo zaupnosti podatkov z omejitvijo njihovega razširjanja tretjim osebam, niti drug državni organ, ki je pridobil tak podatek, čeprav neodvisno od davčnega postopka, tega ne sme posredovati naprej, če ve za njegovo zaupno naravo. Če je torej nedavčni upravni organ z navedeno okoliščino seznanjen, to z vidika njegove vloge organa po ZDIJZ vzpostavlja dolžnost, da to okoliščino preveri (ugotovi njen obstoj ali jo zavrne). V nasprotnem primeru bi razkritje podatkov iz dokumentov njegovega upravnega postopka po svojem dejanskem učinku lahko pomenilo razkritje podatkov o materialnem položaju zavezanca za davek nepooblaščeni osebi in s tem obvod specialne ureditve v ZDavP-2 glede upravičencev do podatkov iz davčnega postopka.
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom o nepristranskosti sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v prvih dveh navedenih zadevah obširneje pojasnilo, zakaj njene trditvene podlage, da so se sodniki okrožnega sodišča mimo njene vednosti dogovarjali, kako bi začeli postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ni mogoče subsumirati pod standard "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00076201
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 227h. ZZK-1 člen 148. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 39, 43.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - sklep o dedovanju tujega sodišča - izvršljivost tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - razglasitev izvršljivosti
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je treba pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev na podlagi nemškega Skupnega sklepa/potrdila o dedovanju pridobiti potrdilo o izvršljivosti v državi izvora in nato sprožiti postopek v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti v smislu 227.h člena Zakona o dedovanju in odločbo sodišča priložiti poleg odločbe/potrdila o dedovanju za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo? 2. Ali nemško Skupno potrdilo (sklep) o dedovanju (z uradnim prevodom) zadostuje za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev neposredno?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Predlagatelj je bil pred upokojitvijo zaposlen kot sodnik na pristojnem sodišču, zato pozna tamkajšnje sodnike. To je okoliščina, ki jo je glede na sodno prakso mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - okrajno sodišče - okrožno sodišče - višje sodišče - organizacijska enota - zavrnitev predloga
Tožnica je zaposlena kot administratorka v službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Z. Tožnica torej ni zaposlena na Okrajnem sodišču v Z., pred katerim je začet predmetni pravdni postopek.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 10.
predlog za dopustitev revizije - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - mednarodna pristojnost - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije - obsežnost navedb - pomembno pravno vprašanje - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja
Predlog druge toženke ne izpolnjuje zahtev po kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precedenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367.b člena ZPP. Že zaradi števila predlaganih vprašanj se ni mogoče izogniti dvomu v njihovo občo pomembnost, pri čemer je njihovo število opazno večje od števila pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Tudi ob podrobnejšem pregledu predlaganih vprašanj pa se izkaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za drugo toženko v obravnavani zadevi. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso druga toženka ni izkazala niti v utemeljitvi svojega predloga. Ta je predvsem preplet fragmentiranih očitkov sodiščema prve in druge stopnje, v katerih se nesistematizirano mešajo prvine trditev o napačni uporabi materialnega prava, sklicevanje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter dejanske trditve, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane sodbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Ob tem druga toženka ponavlja svoje dosedanje, zlasti pritožbene navedbe, argumentom izpodbijane sodbe pa nasprotuje posplošeno. Tudi odstop od sodne prakse zatrjuje posplošeno, ne da bi konkretno utemeljila primerljivost citiranih zadev z obravnavano.
Odprtje sefa kot del pogodbe o sefu še vedno ureja ZOR, za postopek pa se na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNP-1 uporabljajo določbe nepravdnega postopka. ZNP-1 določb o prenosu pristojnosti nima, zato se na podlagi 42. člena ZNP-1 glede tega instituta v celoti uporabljajo določbe ZPP.
Ker se sef, ki ga mora sodišče v postopku odpreti, nahaja uro vožnje od sodišča, ki je pristojno za odločanje na podlagi stalnega prebivališča nasprotne udeleženke, razlogi smotrnosti narekujejo prenos pristojnosti na sodišče v kraju, kjer se sef nahaja.