• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>
  • 181.
    VSRS Sklep VIII R 7/2025
    24.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00091996
    ZPP člen 309, 309/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2.
    spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izvensodna poravnava - pravice iz delovnega razmerja
    Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve.
  • 182.
    VSRS Sklep I Up 58/2026
    24.3.2026
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00092346
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 45, 74, 74/1. ZPP člen 285
    upravni spor - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravni standard - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo

    Določba prvega odstavka 74. člena ZUS-1 je uporabljiva tudi za postopek s predlogom za izdajo začasne odredbe, pri čemer iz navedb v pritožbi v povezavi z navedbami v odgovoru tožene stranke izhaja pojasnilo o upravičenem navajanju novot šele v pritožbenem postopku.

    Sodišče prve stopnje mora tudi v postopku odločanja o začasni odredbi strankam zagotoviti ustrezno materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP (ta je kot institut tudi vsebina 45. člena ZUS-1). Bistveno je, da se predlagatelju začasne odredbe omogoči, da s svojimi navedbami in dokazi ustrezno vsebinsko napolni nedoločen pravni pojem težko popravljive škode iz 32. člena ZUS-1, če sodišče meni, da te zakonske zahteve ni izpolnil. Le tako je predlagatelju lahko razpoznavno, kdaj je zadostil zahtevam sodišča za to, da lahko to opravi meritorno presojo in vsebinsko odloči o utemeljenosti ali neutemeljenosti podanega predloga za izdajo začasne odredbe.

  • 183.
    VSRS Sklep VIII DoR 29/2026-4
    24.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00091993
    ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
    odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnika pri toženki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede na pisno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 184.
    VSRS Sodba VIII Ips 28/2025
    24.3.2026
    DELOVNO PRAVO
    VS00091992
    ZDR-1 člen 125, 125/4, 125/6.
    dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - poskusno delo - neutemeljen odpovedni razlog
    Delavcu v času opravljanja poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
  • 185.
    VSRS Sklep I Up 32/2026
    24.3.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00092345
    ZUS-1 člen 5, 5/2.
    sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesna odločitev - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe
    Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

    Sklep o združitvi postopkov je po vsebini procesna odločitev, saj se z njim ne odloča o materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v postopku izdaje upravnega akta, pač pa le o načinu vodenja oziroma izvedbe postopka pred upravnim organom.
  • 186.
    VSRS Sklep VIII R 1/2026
    24.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00092816
    ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 30.
    spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
    Čeprav se spor nanaša na delovno razmerje, je ključno, da toženka ni tožničin delodajalec. Zato ne gre za delovni spor, ampak za spor o premoženjskopravnem zahtevku v smislu 30. člena ZPP.
  • 187.
    VSRS Sklep I Up 42/2026
    24.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00092012
    ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1. ZUS-1 člen 32, 32/5.
    mednarodna zaščita - ustaljena sodna praksa - ugoditev in tožbi - zahteva za odločitev v sporu polne jurisdikcije - odprava izpodbijanega akta - obrazložitev sodbe - suspenzivnost tožbe v azilnih zadevah - rok za predajo prosilca - predlog za izdajo začasne odredbe - rok za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe - prekoračitev instrukcijskega roka
    V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča se v primerih, ko Upravno sodišče tožbi ugodi tako, da izpodbijani akt (le) odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek, šteje, da je tožbi ugodilo v celoti in ne samo delno, četudi je tožnik v njej zahteval odločitev v sporu polne jurisdikcije.

    Obrazložitev sodbe Upravnega sodišča mora vsebovati (le) bistvene navedbe strank in njihovo sodno presojo. Razlogi za odločitev sodišča morajo biti jasno predstavljeni in prepoznavni tudi strankam, ki se lahko tako prepričajo, da je Upravno sodišče spor obravnavalo vsebinsko poglobljeno ter na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilne uporabe prava.

    Le vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrženju prošnje za priznanje mednarodne zaščite po četrti alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ-1 in o tem, da bo prosilec za priznanje mednarodne zaščite predan odgovorni državi članici, nima samodejnega suspenzivnega učinka glede izvršitve odločitve o njegovi predaji odgovorni državi članici.

    Ker znaša rok za predajo šest mesecev (člen 29(1) Uredbe Dublin III), rok za odločitev Upravnega sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe pa sedem dni (peti odstavek 32. člena ZUS-1), ni bojazni, da pritožnica zaradi zadržanja izvršitve predaje do odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe ne bi imela dovolj dolgega roka, da opravi predajo. Navedeno velja tudi v primeru, ko se instrukcijski rok prekorači zaradi zagotavljanja procesnih pravic strank, ki so nujno potrebne. To pa ne drži v obravnavani zadevi, v kateri je Upravno sodišče o pritožnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo nerazumno dolgo, in sicer več kot osem mesecev.
  • 188.
    VSRS Sklep I Up 59/2026
    20.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092015
    ZMZ-1 člen 64, 64/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - novo dejstvo ali nov dokaz
    Obravnava naknadnih prošenj (oz. ponovnih prošenj po ZMZ-1) se opravi v dveh fazah. V prvi se obravnava vprašanje, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma je prosilec navedel take nove elemente ali ugotovitve v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za upravičenost do mednarodne zaščite. Če je odgovor na navedeno pritrdilen, se v drugi fazi presoja, ali ti novi elementi in ugotovitve znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za upravičenost tega statusa. Navedena možnost še ne pomeni, da bo (ponovni) prošnji za pridobitev statusa mednarodne zaščite po njeni podrobni vsebinski obravnavi tudi ugodeno.

    Iz določbe prvega odstavka 64. člena ZMZ-1 že na podlagi jezikovne razlage izhaja (zaradi konteksta uporabe besede "ali"), da je lahko nov element ne samo novo dejstvo ampak tudi nov dokaz, torej eden ali drugi samostojno. Čim pa zadošča, da so novi le dokazi, pomeni, da se ti lahko nanašajo tudi na "stara" dejstva, to je tista, ki so bila v prejšnjem postopku že zatrjevana, a so ostala nedokazana in je bil to razlog za zavrnitev prošnje.
  • 189.
    VSRS Sodba I Up 8/2026
    19.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00092321
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 29.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
    Upravni organi so po uredbi Uredbi Dublin III izrecno pooblaščeni, da v tam predpisanih rokih predajo prosilca za mednarodno zaščito pristojni državi članici, kar je namenjeno tudi hitremu nadaljevanju postopkov za mednarodno zaščito in s tem v korist prosilcev samih. Ta predpis prava Evropske unije predvideva začasno prenehanje te obveznosti le v primeru, da je skladno z nacionalnim pravnim redom vloženo pravno sredstvo pred sodiščem s suspenzivnim učinkom ali izdana začasna odredba s strani sodišča, ki ima tak suspenzivni učinek (27. člen Uredbe Dublin III), v času suspenzivnega učinka pa rok za predajo ne teče (29. člen Uredbe Dublin III).
  • 190.
    VSRS Sklep II Kp 38619/2019
    19.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092151
    URS člen 23.
    nepristranskost odločanja - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika
    Predsednik sodišča, ki odloča o predlogu za izločitev, na mnenje sodnika, katerega izločitev se zahteva, ni vezan. Odločitev sprejme samostojno po presoji navedb v predlogu za izločitev in na podlagi presoje konkretnih okoliščin vsake posamične zadeve.

    Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje strank z vsebinskimi odločitvami sodišča v kazenskem postopku ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Enako velja tudi za zahtevo za izločitev posameznega sodnika.
  • 191.
    VSRS Sklep I Up 53/2026
    19.3.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00092013
    ZUS-1 člen 1, 2, 17, 17/1, 17/5.
    upravni spor o zakonitosti odločbe - dopustnost sodnega varstva - tožnik v upravnem sporu - država kot stranka v postopku - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta
    Republika Slovenija je lahko tožnica v upravnem sporu, če je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), in jo pri tem zastopa za to pooblaščeni organ. Enako je lahko v takem primeru tožena stranka Republika Slovenija, vendar v svoji vlogi nosilca oblasti (iure imperii), pri čemer jo zastopa organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, oziroma zakonito določen pooblaščenec. Tak upravni spor je, kot vsi drugi, namenjen presoji zakonitosti izpodbijanega upravnega akta in ne reševanju notranjih pravnih nesoglasij med upravnimi organi, ki bi jih bilo sploh mogoče reševati izven zakonsko predpisanih postopkov in pravnih sredstev. Od narave in okoliščin posameznega primera pa je za dopustnost sodnega varstva v upravnem sporu lahko odvisno, ali mora Republika Slovenija posebej izkazati prizadetost svojega pravnega položaja in za to podati ustrezne navedbe.
  • 192.
    VSRS Sodba IV Ips 22/2025
    19.3.2026
    PREKRŠKI
    VS00091956
    ZP-1 člen 8, 145, 156-1. KZ-1 člen 32, 32/1.
    obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - kršitev kazenskega zakona - skrajna sila - upravičljiva skrajna sila
    Razlogi sodišča prve stopnje ne dosegajo standarda resnične nevarnosti, temveč gre za zatrjevano nevarnost, ki je opisana na abstraktni in splošni ravni in je na tej podlagi ni mogoče ovrednotiti kot konkretno oziroma stvarno nevarnost. Razlogi sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevano nevarnostjo se namreč nanašajo na doseganje enakopravnosti informacij zaradi enostranskega poročanja, kar nima neposredne zveze s preprečevanjem ogrožanja zdravja državljanov Republike Slovenije, ki naj bi bilo ogroženo zaradi potencialno (neznanih) hudih stranskih učinkov cepiv. Poudariti gre, da v pravnomočni sodbi ogroženo zdravje ni konkretizirano na način, da bi bili konkretno izpostavljeni domnevni hudi stranski učinki cepiv, temveč gre iz razlogov sodbe razbrati, da gre zgolj za posplošeno trditev o možnosti stranskih učinkov cepiv. To pa pomeni, da v pravnomočni sodbi ni niti obrazloženo niti dokazano, da je nevarnost zares obstajala. Na podlagi razlogov prvostopenjske sodbe tako ni mogoče zaključiti, da je bila nevarnost stvarna oziroma resnična, temveč je bila ocena o nevarnosti zgolj potencialna, abstraktna - neznana in pavšalno zatrjevana.

    Tudi, če bi bila zatrjevana nevarnost resna in stvarna, vstop v studio RTV z namenom doseči poročanje o možnih stranskih učinkih cepiv ne bi preprečilo te nevarnosti, saj ravnanje storilke ni bilo sposobno prekiniti oziroma odvrniti zatrjevane nevarnosti. Če bi kršiteljica preprečevala zatrjevano nevarnost bi moralo biti njeno ravnanje ciljno usmerjeno v dejansko preprečevanje cepljenja, saj naj bi ravno na podlagi cepljenja prišlo do nevarnosti za zdravje ljudi. Izpolnitev biti očitanih prekrškov tako za kršiteljico ni bila edina možnost preprečiti zatrjevane nevarnosti. Zaradi navedenega gre zaključiti, da zatrjevane nevarnosti ni bilo mogoče preprečiti z ravnanji kršiteljice in zatorej ravnanje kršiteljice ni bilo primerno sredstvo niti nujen ukrep za odvračanje zatrjevane nevarnosti.

    Prvostopenjska sodba docela zmotno interpretira elemente skrajne sile, ki jih tudi zmotno prepoznava v dejanju kršiteljice in zato posledično njeno ravnanje ocenjuje, kot dejanje v skladu s pravom. Pri tem se opira na različne argumente, ki segajo onkraj pravnega odločanja in legitimira protipravnost ravnanja z razlogi, ki so bistveno onkraj pravne presoje.
  • 193.
    VSRS Sodba I Up 61/2026
    19.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00092014
    ZUS-1 člen 76.
    mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - ponavljanje tožbenih navedb - celovita dokazna ocena
    Vrhovno sodišče ni nadaljnja (tretja) instanca, ki bi ponovno preverjala pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožnik nasprotuje le s ponavljanjem že podanih argumentov in navajanjem dejstev, ki jih je kot neutemeljene oziroma nedokazane zavrnilo že sodišče prve stopnje.

    Po presoji Vrhovnega sodišča celovita in konsistentna dokazna ocena Upravnega sodišča temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in prepričljivi. V zvezi s to oceno pritožnik ne navaja dovoljenih in konkretnih novih dejstev in dokazov. Zgolj s pritožbenim ponavljanjem trditev, ki jih je podal že v tožbi (glede prehrane, nastanitve, zdravstvene oskrbe, ravnanj uradnih oseb, diskriminacije, pravnega varstva in spoštovanja načela nevračanja v Republiki Bolgariji), pa ne more biti uspešen.
  • 194.
    VSRS Sklep II Ips 57/2025
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
    VS00092808
    ZUreP-3 člen 109, 109/8, 342, 343. URS člen 14, 33, 155, 155/1. ZS-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 154, 154/1, 371, 371/2, 378. ZNP-1 člen 139.
    dopuščena revizija - obseg revizijske presoje - razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev višine odškodnine - odmena zaradi nemožnosti uporabe - obresti kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnine iz posesti - pravica do zakonskih zamudnih obresti - višina zakonskih zamudnih obresti - omejitev višine nadomestila - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - čas odmere odškodnine - časovna uporaba materialnega prava - pravilo ne ultra alterum tantum - pravna praznina - analogna uporaba zakona - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pravica do zasebne lastnine - načelo enakosti - odmera stroškov v nepravdnem postopku - načelo uspeha
    Zamudne obresti, kot oblika denarnega nadomestila zaradi omejitve uporabe nepremičnine pred pravno razlastitvijo, lastniku pripadajo vse od odvzema posesti na nepremičnini, zgolj obračunajo se ob določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino, saj do takrat ni osnove, od katere bi se izračunal odstotni delež in ni znan čas, v katerem obresti tečejo. Zamudne obresti se torej zgolj odmerijo ob določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino, pravica do njihovega plačila pa nastaja kontinuirano v času omejene uporabe nepremičnine. Zamejitev višine zamudnih obresti iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 ne velja za čas pred začetkom uporabe ZUreP-3 1. 6. 2022.
  • 195.
    VSRS Sklep I R 40/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092129
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
    Zakon v postopku odločanja o predlogu za sprejem odrasle osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja. V konkretnem primeru, ko iz podatkov v spisu izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno varstvo in oskrbo, to pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Kopru nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva. Ker je nasprotni udeleženec hospitaliziran v PB Idrija in je glede na podatke v spisu mogoče pričakovati, da bo tam ostal dlje časa, se bo procesno dejanje zaslišanja brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Idriji, ki je po podatkih google.maps od naslova bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno 1,6 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru znaša 103 km.
  • 196.
    VSRS Sklep I R 31/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000935
    ZPP člen 67
    prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - smotrnost - ugoditev predlogu

    V obravnavani zadevi bi moralo pristojno sodišče ali nasprotna udeleženka za opravo procesnih dejanj premagati razdaljo (po najkrajši poti) 112 km v eno smer oziroma (po najhitrejši poti) 140 km v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.

  • 197.
    VSRS Sklep II DoR 485/2025
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00091899
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 92.
    zahtevek za vrnitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - gradnja čez mejo nepremičnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 47. člena SPZ tožbeni zahtevek na vrnitev in izročitev v neposredno posest in odstranitev objektov zavrnilo v delu, ki se nanaša na del objekta št. 754 v izmeri 28 m² in zemljišče pod tem objektom v izmeri 28 m²?

    2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

    3. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

    4. Ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (21. člena ZPP), ko ob oceni, da je v zadevi potrebno materialnopravno uporabiti določbe 47. člena SPZ, ni prekinilo pravdnega postopka oziroma ni k prekinitvi napotilo sodišča prve stopnje?
  • 198.
    VSRS Sodba X Ips 1/2026
    18.3.2026
    UPRAVNI SPOR - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS00091787
    ZVoz-1 člen 59, 59/8, 63.
    dopuščena revizija - prekrškovni postopek - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - pogoji za odvzem - ustavitev postopka o prekršku - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo - dopustnost časovne omejitve
    Zdravstveni pregledi, s katerimi se ugotavlja telesna in psihična sposobnost za vožnjo, so tako sredstvo za zagotavljanje varnega izvajanja cestnega prometa, to je cilja v javnem interesu, zdravniško spričevalo pa listina, ki potrjuje (ugotavlja) psihofizično stanje imetnika vozniškega dovoljenja, pomen zdravstvenega stanja za morebitna tveganja, povezana z udeležbo v cestnem prometu, in način za njihovo odpravo (npr. s krajšo veljavnostjo dovoljenja in posledično ponovnim zdravstvenim pregledom). Zdravniško spričevalo je zato relevantno za ugotavljanje dejanskega stanja glede zdravstvene sposobnosti osebe za varno vožnjo v prometu v času oprave pregleda, torej ne glede na to, da oseba že ima vozniško dovoljenje, ker je pred njegovo pridobitvijo izpolnila vse za to predpisane pogoje.

    Zaradi zdravstvenih razlogov in v odvisnosti od njihovega pomena za varnost cestnega prometa je z odločbo mogoče poseči v pravico do vožnje bodisi s (popolnim) odvzemom vozniškega dovoljenja, bodisi z odvzemom na način skrajšanja njegove veljavnosti v primeru ugotovljene začasne zdravstvene sposobnosti za vožnjo. V prvem primeru je posledica, da se oseba ne sme udeleževati cestnega prometa, v drugem primeru pa te prepovedi ni, saj lahko nadaljuje z dejavnostjo vožnje pod pogojem, da si pridobi nov vozniški dokument z drugačno (krajšo) veljavnostjo. Pri tem morata tako omejitev kot trajanje izhajati iz izdanega zdravniškega spričevala, kot to zahteva že navedena določba osmega odstavka 59. člena ZVoz-1. Časovno omejenemu dovoljenju pa se nato ob izpolnitvi zahtevanih pogojev veljavnost tudi podaljša.

    Odločitev o omejitvi časvne veljavnosti vozniškega dovoljenja v upravnem postopku na podlagi zdravniškega spričevala kontrolnega zdravstvenega pregleda, izdanega v zvezi z ukrepom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v postopku o prekršku, le zaradi okoliščine, da je bil navedeni sodni postopek o prekršku ustavljen in vozniško dovoljenje vrnjeno imetniku, ni bila nezakonita in ni kršila določb 63. člena ZVoz-1.
  • 199.
    VSRS Sklep I Kr 97528/2024
    18.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092774
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje
    Ustaljeno je stališče Vrhovnega sodišča, da zgolj lažja izvedba kazenskega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja sama po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad okoliščinami, na podlagi katerih je bilo kot pristojno določeno posamezno sodišče.
  • 200.
    VSRS Sklep X DoR 13/2026-5
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00092305
    ZOPDA člen 2, 4, 6. ZPP člen 367a, 367c. ZUS-1 člen 22.
    denarna odškodnina - priznanje poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - azbestna bolezen - poračunavanje plačil - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:

    Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določilo 6. člena ZOPDA s tem, da je pritrdilo stališču tožene stranke, ki je od skupnega zneska odškodnine, ki je določena za najhujšo bolezen, ki jo povzroča azbest in jo upravičenec lahko prejme na podlagi določbe 6. člena tega zakona, odštela že izplačano odškodnino za predhodno verificirano bolezen tako, da upravičenec prejme le razliko oziroma ali 6. člena ZOPDA dopušča poračunavanje odškodnina za posamezne vrste poklicnih bolezni, ki jih povzroča azbest?
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>