Dolžnost plačila storitve institucionalnega varstva temelji na 1. odstavku 100. člena ZSV. Po četrtem odstavku 100. člena ZSV pa lahko center za socialno delo na zahtevo upravičenca odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve v skladu z merili iz tretjega odstavka navedenega člena.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopenjski organ odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1, čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2, ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe mogel ugotoviti le enako.
V primeru, da upravni organ v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-3, 32, 32/2. ZPPDVP člen 24, 28. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3, 17, 17/2, 20, 21.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pokopališče
Pravna podlaga za zavrnitev zahtevka za vrnitev pokopališča v naravi kot objekta (tudi če ni izrecno razglašen za javno dobro) je v drugem odstavku 32. člena ZDen. Da v primeru komunalnih objektov, ki imajo status javne infrastrukture, denacionalizacijo v obliki vrnitve v naravi preprečuje navedena določba ZDen, je že pojasnilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-50/98 z dne 25. 5. 2000, ob presoji drugega odstavka 3. člena ZSZ/97. Tožnica zato zmotno meni, da je izkazana ovira samo za tisti del nepremičnine, na kateri stoji objekt (v izmeri 18 m2), za ostali del parcele (v izmeri 1570 m2) pa bi moralo biti z ustrezno dokumentacijo izkazano, da je to funkcionalno zemljišče k temu objektu. Pokopališče je namreč kot funkcionalno zaključena površina, določena za pokopavanje umrlih, ki je razdeljena na pokopališčne oddelke in grobove, samo po sebi objekt.
Na podlagi 32. člena ZVrt in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtcev občina krije del cene programa za otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče in za otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev. Tožnica je navedene pogoje izpolnjevala, zato je tožena stranka za obdobje od 1. 5. 2011 do 31. 7. 2011 pravilno izdala izpodbijano začasno odločbo, s katero je vlogi tožnice za citirano obdobje ugodila.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - izrek sklepa - obrazložitev sklepa - upravni spor
Z izpodbijanim sklepom ni odločeno o celotnem zahtevku tožeče stranke, ker ob ugotovljeni delni utemeljenosti zahtevka izrek zavrnilnega dela odločitve ne vsebuje. Takšen sklep se v upravnem sporu lahko izpodbija s tožbo na odpravo celotnega sklepa, ob izpolnitvi predpisanih procesnih predpostavk pa tudi s tožbo zaradi (delnega) molka upravnega organa, saj izrek stranki onemogoča samostojno izpodbijanje zavrnilnega dela odločitve.
Razlogi, zaradi katerih se tožeči stranki prizna nagrada v višini 1500 in ne v višini 2500 točk, kot jo je uveljavljala, v obrazložitvi niso navedeni. Obrazložitev je zato bistveno pomanjkljiva, saj na njeni podlagi pravilnosti odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1, 12, 12/1, 12/1-1, 12/1-10, 72. ZDIU12 člen 4, 4/1. ZDoh-2 člen 18, 26, 26/1, 26/1-1, 23, 37, 37/2, 37/2-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo - varstveni dodatek
V lastni dohodek prosilca se ne vštevata invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-1, pa tudi ne varstveni dodatek k pokojnini, izplačan v obdobju, relevantnem za obravnavano zadevo (72. člen ZSVarPre). Organ, ki je kot lastni dohodek tožnika upošteval znesek 648,27 EUR (kot tožnikovo pokojnino), je v zadevi odločal na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj navedeni znesek poleg pokojnine vključuje tudi zgoraj navedene prejemke.
ZUP člen 128, 247, 279, 279/1, 279/1-4. ZDIJZ člen 12.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj zahteve - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Ker je za vodenje postopka in odločitev organa po določbi 12. člena ZDIJZ potrebna zahteva stranke, organ ni imel podlage za vodenje postopka in izdajo odločbe z dne 3. 11. 2010. Po določbi 128. člena ZUP sme namreč v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Tožena stranka bi zato morala ob predhodnem preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka na prvi stopnji preizkusiti, ali morda ne obstaja razlog za izrek ničnosti odločbe (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), oziroma ugotoviti, zakaj je organ o isti zadevi odločal dvakrat in posledično izdal dve odločbi.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Ob nesporni ugotovitvi, da gre za zemljišče, ležeče pod nadomestnim gospodarskim objektom (pri čemer ni pomembno, ali je bil omenjeni objekt zgrajen s predpisanimi upravnimi dovoljenji ali ne), torej za zazidano stavbno zemljišče, ki se po drugem odstavku 32. člena ZDen ne vrača v naravi, razen če je na njem zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (kar nedvomno ni) ter glede na (vkljub pozivu organa) nespremenjenemu zahtevku za vračilo v naravi, je organ zahtevo za denacionalizacijo utemeljeno zavrnil.
denacionalizacija - zahteva za vrnitev nepremičnine v last in posest - odškodnina
Na podlagi določbe 31. člena ZDen ni možno vzpostaviti lastninske pravice na zemljišču v korist upravičencev, ki ob uveljavitvi ZDen niso bili lastniki vrnjenih poslovnih prostorov in niso imeli pravice uporabe na tem zemljišču. Tudi na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZDen vzpostavitev lastninske pravice ni možna, saj so upravičenci lastniki objekta postali šele na podlagi ZDen in to objekta, ki takšen v času podržavljenja ni obstajal, zato na zemljišču niso imeli pravice uporabe. Ker upravičencem ti objekti niso bili podržavljeni, jim v denacionalizacijskem postopku ne bi smeli biti vrnjeni.
V postopku denacionalizacije treba upoštevati, katero nacionalizirano premoženje je bilo upravičencem vrnjeno s predhodnimi (delnimi) denacionalizacijskimi odločbami, ne glede na to ali so bile le-te v zemljiški knjigi pravilno izvršene. Kolikor je namreč do napake prišlo pri vpisu v zemljiško knjigo, ima stranka možnost uveljaviti ustrezna pravna sredstva v tistem postopku, kolikor pa zatrjuje, da je delna odločba z dne 2. 2. 1995 delno nična, ker je ni mogoče izvršiti, pa to lahko uveljavlja v posebnem upravnem postopku in ne v obravnavanem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi
V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi neobrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, v zvezi s katero tožnik uveljavlja pravico do BPP, je razvidno, da v njej tožnik zgolj posplošeno nasprotuje ugotovitvi izvršilnega sodišča, da so v njegovem ugovoru navedena zgolj nerelavantna dejstva, ki ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov. Tožena stranka je, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno svojo odločitev oprla na 1. in 3. odstavek 24. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - varna tretja država - uporaba materialnega prava - pogoj nezakonitega vstopa v RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pogoj za pričetek postopka na podlagi uporabe koncepta varne tretje države je (poskus) nezakonit(ega) vstop(a) v Sloveniji in, če ta pogoj ni izpolnjen, potem tožena stranka ne more izdati sklepa o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito na podlagi koncepta varne tretje države. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi tožnika poskusila nezakonito vstopiti v Slovenijo, oziroma, da sta nezakonito vstopila v Slovenijo. Ta okoliščina ne izhaja niti iz nobenega drugega podatka v spisu, vključno s policijskim zapisnikom z dne 15. 3. 2012.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi
Zavarovalnice so se dolžne vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero se med zavarovalnicami izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol.
Vse izravnave razlik v stroških zdravstvenih storitev se opravijo v posameznem obdobju izravnave. Za izračun izravnav razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami so te dolžne najpozneje v 20 dneh po zaključku meseca, ki sledi posameznemu obdobju izravnave, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave.
evidentiranje urejene meje - po dosedanjih predpisih urejena meja - s predpisano natančnostjo urejena meja
Glede na to, da se kot urejene lahko evidentirajo meje le, če geodetski organ ugotovi, da je izpolnjen pogoj, da so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo (peti odstavek 136. člena ZEN), prvostopenjski organ pa na podlagi dokumentov zbirke listin izpolnjevanja tega pogoja ni ugotovil, tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je odločba nezakonita, ker ne vsebuje ugotovitev o tem, kdo, kdaj in s kakšnimi nameni je na listinah popravljal podatke, napačno vrisoval ali odtujeval listine. Za odločitev v postopku, vodenem po 136. členu ZEN, namreč to niso pravno pomembna dejstva in okoliščine. Organ je zavrnilno odločbo mogel izdati, glede na to, da je ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 136. člena ZEN.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - dejavnost preprodaje motornih vozil
Za delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda davčna inšpekcija kot prekrškovni organ odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela. Z odločbo se torej prepove delo, za katerega se ugotovi, da ga je posameznik dejansko opravljal, ne da bi bil za opravljanje takšnega dela oziroma dejavnosti ustrezno priglašen ali vpisan v register.
Upravni organ je zahtevo za denacionalizacijo premoženja zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena ZDen. Ugotavljanje državljanstva denacionalizacijskega upravičenca je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje. Upravni organ je moral upoštevati državljanstvo kot pogoj za denacionalizacijsko upravičenje. Da tega pogoja ni izpolnjevala niti prejšnja lastnica, niti njeni hčeri, med strankama ni sporno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru gre za ponovljen postopek pred prvostopenjskim organom po sodbi sodišča. Prvostopenjski organ tudi v ponovnem postopku ni pojasnil razlogov za neodobritev financiranja kulturnega projekta tožnika na področju knjige. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja le pojasnilo, koliko točk je tožnik prejel po posameznih kriterijih javnega razpisa, ki jih prvostopenjski organ ponavlja, tako kot so navedeni v besedilu razpisa, razlogov za doseženo število točk po posameznem kriteriju pa ne pojasni. Ker niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo takšno odločitev in so odločilni za presojo pravilnosti ocenjevanja konkretnega projekta glede na razpisne kriterije, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - pravnomočna obsodba za kazniva dejanja - pravica do družinskega življenja
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je bil tožnik večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj ter da zbrani dokazi potrjujejo sum, da bi njegovo prebivanje lahko pomenilo nevarnost za javni red in varnost in da je teža kaznivih dejanj takšna, da pomeni nevarnost za javni red.
Od zadnjega kaznivega dejanja ni minilo tako dolgo časovno obdobje, da bi moral organ zaradi časovne oddaljenosti sklepati na to, da prebivanje tožnika ne predstavlja nevarnost za javni red.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup
Tožnikova nepremičnina se nahaja v trasi deviacije glavne ceste, kot izhaja iz lokacijskega načrta, zato je organ, ko je sprejel navedbo razlastitvenega upravičenca, da z drugo nepremičnino za dosego istega namena ne razpolaga, v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 popolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik pa ne v upravnem postopku, ne s tožbo ne izkazuje drugače. Upravni organ se je opredelil tudi do elementov načela sorazmernosti iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Tudi, če je nepremičnina, ki je predmet razlastitve za tožnika ekonomsko pomembna, njen pomen ne more presegati njene običajne rabe, ki je gozd (ali njene ekonomske vrednosti). Pravilno pa je organ uporabil tudi določbo 97. člena ZUreP-1. Tožnik je namreč prejel osnutek pogodbe, med vročitvijo ponudbe in vložitvijo zahteve za razlastitev pa je minilo 30 dni, kar pomeni izpolnitev formalnega pogoja. Ponudba, posredovana tožniku, je vsebovala ceno, ki je tožnik ne sprejema, kar je zanj glavni razlog, zaradi katerega nasprotuje razlastitvi. Vendar pa določitev odškodnine ni del razlastitvenega postopka.