brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zapuščinski postopek - prekinitev postopka
Predpostavka za dodelitev BPP je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Zapuščinski postopki s tega vidika niso nikakršna izjema, čeprav naj bi se po stališču organa v zapuščinah odločalo le o nespornih odnosih in premoženju, saj mora stranka tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Tudi okoliščina, da je zapuščinski postopek prekinjen, torej začasno stanje v postopku, ki se bo po zaključku pravde nadaljeval, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožničinih pričakovanj v obravnavani zapuščinski zadevi.
Med pravno prednico tožnice in fizičnimi osebami so bile sklenjene kupne pogodbe v okviru postopka arondacije, ki je bil izveden po tedanjem Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, torej na podlagi 29. točke 3. člena ZDen, razlaščenci pa nadomestnih zemljišč niso dobili. Zato tožnica v skladu z določbo drugega stavka prvega odstavka 65. člena ZZad ni upravičena do vračila zemljišč.
V primeru kolizije zakonite predkupne pravice občine po ZUreP-1 in predkupne pravice po ZKZ, se določne ZKZ, ki določajo predkupne upravičence, ne uporabljajo.
Tožnik takse, katere plačilo mu je bilo naloženo s plačilnim nalogom, ki predstavlja izvršilni naslov, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep.
Dolžnost plačila storitve institucionalnega varstva temelji na 1. odstavku 100. člena ZSV. Po četrtem odstavku 100. člena ZSV pa lahko center za socialno delo na zahtevo upravičenca odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve v skladu z merili iz tretjega odstavka navedenega člena.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane na podlagi odločbe o njegovi odmeri in ne z začetkom postopka odmere. To pomeni, da okoliščina, da je tožnik zoper prvo odločitev o odmeri komunalnega prispevka uporabil pravna sredstva in z njimi uspel, ne pomeni, da je treba uporabiti pravo, ki v času odločanja ne velja več.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor člen 41.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - funkcionalno zemljišče - velikost stavbnega zemljišča - velikost objekta
Namenska raba predmetne parcele je le v manjšem delu v velikosti 199,45 m2 opredeljena kot stavbno zemljišče izven ureditvenih območjih za poselitev. Velikost gradbene parcele oz. stavbnega zemljišča za stanovanjski objekt pa bi morala po določbi 41. člena Odloka o PUP, kakor tudi po projektni dokumentaciji, znašati najmanj 400 (po Odloku o PUP) oz. 472,41 m2 (po projektni dokumentaciji). Neutemeljen je s tem v zvezi tožbeni ugovor, da mora na stavbnem zemljišču stati le objekt, medtem ko so pripadajoče oz. potrebne funkcionalne površine k objektu lahko tudi na kmetijskem zemljišču.
SZS (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - nezakonitost občinskega odloka o odmeri nadomestila - večkratnik izračunanega nadomestila
Določba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča o odmeri 300% nadomestila pri nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki niti ni uvrščena med določbe o računanju višine NUSZ, ampak med prehodne določbe, ne predstavlja izpeljave katerega od zakonskih kriterijev za izračun višine nadomestila.
Lega stavbnega zemljišča pa je eno od zakonsko dopustnih meril, ki se upoštevajo pri določanju NUSZ, zato različno obravnavanje lastnikov v odvisnosti od lege njihovih zemljišč in posledično uvrstitvijo v enega od območij, kjer se plačuje nadomestilo, ne pomeni posega v pravico do enakosti pred zakonom.
ugotovitvena tožba - pravna korist - zavrženje tožbe
Za izdajo ugotovitvene sodbe mora tožnik izkazati pravno korist. V konkretnem primeru bi tožnik to korist lahko izkazal na primer s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode ali s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja s strani toženke.
Tožena stranka je pri opredelitvi prednostnih prosilcev določila dodatni pogoj, in sicer, da bo pri točkovanju kriterija „invalidi in družine z invalidnim članom“ upoštevala le invalide I. kategorije. Po presoji sodišča navedeni pogoj ni v nasprotju s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki omogoča najemodajalcem, da predpišejo še dodatne pogoje, pogoj pa tudi ni diskriminatoren.
Dejstvo, da je bilo vodno soglasje dano, samo po sebi še ne pomeni, da je bilo s tem ugotovljeno tudi, da predvidena gradnja z načinom odvajanja meteornih voda ne bo posegala v pravice tožnikov. Upravni organ bi zato moral najprej ugotoviti, ali tožnika s svojimi ugovori o škodljivih vplivih predvidenega načina odvajanja odpadnih voda uveljavljata svoje pravno varovane pravice, npr. škodljive imisije.
odpadki - ravnanje z odpadki - vpis v evidenco zbiralcev odpadkov
Z Uredbo o ravnanju z odpadki določena prednost odstranjevanja odpadkov na ozemlju Republike Slovenije pred odstranjevanjem v tujini (načelo samozadostnosti ravnanja z odpadki) ne pomeni, da imajo v postopkih vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov pravno korist izkazano vsi, ki zatrjujejo, da imajo možnost zagotoviti takšno odstranjevanje in si obetajo morebitno poslovno korist od predmetnega vpisa.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4, 4-2.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju socialnega varstva - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji na napredovanje - delovna doba
Tožnica, ki na dan poteka roka za oddajo vloge za napredovanje v višji naziv še ni imela štiri leta delovne dobe kot strokovna delavka, ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji naziv.
inšpekcijski postopek - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - prosta presoja dokazov
Toženka se do dokazne vrednosti postavk gradbenega dnevnika in predvsem do morebitnega razhajanja teh postavk z zapisnikom o izvršbi ni opredelila, kar pomeni kršitev standarda skrbne presoje dokazov, ki bi lahko pripeljala do napačne odločitve v zadevi in zato pomeni bistveno kršitev upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Izvajalec BPP mora v roku 8 dni po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti napotnico strokovni službi za BPP. V izpodbijanem sklepu je glede opravljene storitve pravne pomoči navedeno le, da je bila zadnja storitev v okviru odobrene BPP opravljena 20. 5. 2011. Iz obrazložitve pa ni razvidno, za katero storitev naj bi šlo, niti ni navedeno, zakaj je organ štel, da je bila s tem tožnikovim dejanjem končana pravna pomoč v okviru odobrene BPP.
ZVet-1 člen 46, 46/1. Pravilnik o označevanju živali, veterinarskem spričevalu in napotnici, izjavi o prehranski varnosti, povratni informaciji ter izjavi prevoznika člen 9, 11. Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva člen 7.
odškodnina za zaklane živali in uničene surovine - pogoji za izplačilo odškodnine - ukrepi za preprečevanje in zatiranje bolezni
Tožnica kot imetnica s salmonelo okužene jate kokoši ni izvedla vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za preprečevanje in zatiranje bolezni, saj za prevoz živali v klavnico ni pridobila veterinarske napotnice, v izjavi o prehranski varnosti ni navedla, da je bila v jati odkrita salmonela, zakol živali pa tudi ni bil izveden v navzočnosti uradnega veterinarja. Zato tožnica ni upravičena do izplačila odškodnine za zaklane živali in za uničene surovine.
Toženka s tem, ko je predlog za obnovo postopka zavrgla kot prepoznega zaradi zamude roka, ki izhaja iz odločbe ustavnega sodišča in njegove pravočasnosti ni preverjala na podlagi pogojev, ki izhajajo iz ZUP, ni preverjala vseh relevantnih pogojev, kar je bistvena kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na presojo pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka in s tem na odločitev v zadevi.
S sklepom o postavitvi začasnega zastopnika ni bil končan noben samostojen postopek, pač pa gre zgolj procesno dejanje organa, ki vodi upravni postopek, ki zagotovi nadaljevanje postopka, zato zoper ta sklep obnova postopka ni dovoljena.
Žaljive besede so bile izrečene v zvezi s konkretnim delom uradne osebe in v zvezi s konkretnim postopkom, zato po presoji sodišča pomenijo poseg v dostojanstvo organa v smislu 109. in 111. člena ZUP.
Na odločitev v zadevi ne more vplivati dejstvo, da je upravni organ začasno odločbo razveljavil in postopek ustavil po več kot desetih letih, odkar so nastopili razlogi za ustavitev postopka. Kršitev načela ekonomičnosti postopka (13. člen ZUP/86) namreč ne predstavlja takšne kršitve procesnih pravil, ki bi lahko imela vpliv na pravilnost izpodbijane odločitve.