ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 69/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe - javna služba - ovire za vračilo v naravi
Po presoji sodišča v zadevi ni podana ovira za vračilo spornih parcel v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen, saj drugotožnica nesporno ni civilna pravna oseba. Ne ZGJS in ne kakšen drug zakon namreč ni predpisal, da morajo upravičenci oziroma vlagatelji zahtev za denacionalizacijo, ki so vložene proti javnim podjetjem, ki opravljajo gospodarske javne službe, kot zavezancem zavarovati svoje zahteve za vračilo nepremičnin.
Hramba, distribucija in prodaja utekočinjenega naftnega plina ni gospodarska javna služba.
Samo dejstvo, da pod površjem spornih dveh parcel poteka glavni plinovod in glavni vročevod, ni ovira za vračilo v naravi.
Prvostopenjski organ ob prejemu popravljene pritožbe tožeče stranke ni ravnal po četrtem odstavku 65. člena ZUP. Skladno s tem organ, ki dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, le-to pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če pa organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti in ga takoj pošlje stranki.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 68/6, 77, 95. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - obračun obresti
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP gre le v primeru, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
Obračun obresti sledi (v pogledu zapadlosti v plačilo) vrsti oziroma naravi dohodka, ki se sicer praviloma kot (drugi) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine in za katerega je rok plačila davka v smislu 95. člena ZDavP-2 potekel 30. dan od dneva vročitve odmerne odločbe, s katero se je tožeči stranki odmerila dohodnina od napovedanih obdavčljivih dohodkov. Res je sicer, da se davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 odmeri s posebno odločbo. Vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev v ostalem ne vpliva.
ZDen člen 32, 32/2. ZSpo člen 17. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1. ZSZ člen 2, 2/2. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-4.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - objekt
Hipodrom je stadion, namenjen konjeniškemu športu, in v smislu določb ZSpo in ZGO-1 predstavlja objekt. Zato je zemljišče, na katerem se nahaja, zazidano stavbno zemljišče, podržavljena stavbna zemljišča pa se po drugem odstavku 32. člena ZDen ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca; da predmetni objekt ni v lasti upravičenca, pa v zadevi niti ni sporno.
Prvostopenjski organ bi mogel za predmetno asfaltirano cesto, ki je nekategorizirana cesta, in s tem šteje za tako prometno površino, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine , šteti, da je objekt. Zaradi okoliščin, da cesta nima takega pomena za promet ter take povezovalne funkcije, kot to velja za javne (kategorizirane) ceste, še ni mogoče zaključevati, da ne šteje za objekt.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27, 27/1, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - večje število nepremičnin
Zgolj vložena tožba ne pomeni, da tožnik z nepremičninami ne more razpolagati. Iz podatkov Zemljiške knjige namreč ne izhaja, da bi bila pri spornih nepremičninah vpisana prepoved odtujitve ali razpolaganja.
Tožnica je v letu 2005 z vstopom v izvajanje ukrepa SKOP-S50 na površini 1,88 ha sprejela obveznost izvajanja navedenega ukrepa na teh površinah. V letu 2006 prijavljena površina je dovoljeno zmanjšanje (za največ 5 %) presegla, pri čemer drugostopenjski organ v pritožbenem postopku utemeljeno ni upošteval tožničinih ugovorov, da je do zmanjšanja površine prišlo zaradi uskladitve podatkov s dejanskim obdelovanjem površin. Te podatke (koliko površin je v kmetijski rabi), bi morala namreč tožnica upoštevati že ob prijavi za izvajanje ukrepa v letu 2005.
V konkretnem primeru gre za posle, katerih namen je bil pridobitev davčne ugodnosti oz. utaja davka. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je bil namen poslov pridobitev davčnih ugodnosti, tožnik pa je vedel oz. moral vedeti, da sodeluje pri sumljivih transakcijah. Tožnik mora za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV razpolagati z računom, ki vsebuje vse, z zakonom predpisane elemente. Tožnik pa razen spornih računov davčnemu organu ni predložil drugih listin.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.
DDV - dodatna odmera DDV - neupravičeno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - pogodbena kazen
V konkretnem primeru je tožnik neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni namreč dokazal, da je kot prejemnik blaga po navedenih računih te uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katerih se plačuje DDV. Prejete račune je knjižil v breme dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov, oblikovanih v letu 1997 in sicer od prihodkov od prodaje posameznih enot poslovno-stanovanjskega objekta (PSO), od katerih je kupec tudi že plačal davek na promet nepremičnin. Tožnik je 1. 8. 1997 dele PSO izročil kupcem, ko je zanje tudi pridobil uporabno dovoljenje. Tako tožnik ni bil več lastnik teh enot PSO in jih tudi ni imel v posesti. Tožnik je knjižil prejete račune podizvajalcev v breme dolgoročnih rezervacij, ki jih je oblikoval leta 1997. Sistem DDV pa se je začel uporabljati šele s 1. 7. 1999. Na dobave, ki so bile opravljene in zaračunane leta 1997 pa se prehodne določbe 71. člena ZDDV ne nanašajo. Do zmanjšanja davčne osnove iz naslova predplačil po tretjem odstavku 71. člena ZDDV bi prišlo v primeru, če bi bile dobave enot PSO opravljene po 1. 7. 1999. V predmetni zadevi pa so bile dobave izvedene in zaračunane v letu 1997. Tako niso bili izpolnjen pogoji iz 40. členu ZDDV za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Ker ZNB nima določb o možnosti staršev, da se pred izdajo odločbe seznanijo z vsebino mnenja Komisije za cepljenje in o njej izrečejo, je treba v teh postopkih subsidiarno uporabiti določbe ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obrazložitev odločbe
Sodišče je tožbi ugodilo, saj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni razlogi, zaradi katerih ni bilo v celoti ugodeno predloženemu stroškovniku tožeče stranke.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje in čas oboroženih spopadov
Zakonsko dikcijo „območje in čas oboroženih spopadov“ iz točke d) 7. alineje 2. člena ZVV je po že ustaljeni upravno sodni praksi mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad dejansko odvijal.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obrazložitev odločbe - sprememba odločbe v škodo pritožnika - reformatio in peius
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče zaključiti, na podlagi katerih podatkov je bilo zemljišče predmetne parcele uvrščeno v posamezno območje komunalne opreme, kot je opredeljeno v drugem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Piran. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba pa onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis.
V upravnem postopku, v katerem mora organ varovati tudi javno korist, je zaradi varstva teh koristi sicer mogoče spremeniti odločbo prve stopnje v škodo pritožnika, vendar le iz razlogov, ki jih določa drugi odstavek 253. člena ZUP. Iz upravnega spisa in obrazložitve izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi bil podan kateri izmed zakonsko določenih razlogov.
ZUP člen 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225.
V odgovoru na tožbo je sicer tožena stranka pojasnila razloge za svojo odločitev in pravne podlage, na podlagi katerih je odločila v zadevi, vendar bi morala biti tožeča stranka s tem seznanjena že pri izdaji upravnega akta, saj sicer ne more učinkovito uveljavljati pravnega varstva, v konkretnem primeru zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa. Sklep mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je tožeči stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev izpodbijanega akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.
ZUP člen 67, 67/2. ZGos člen 12, 12/1, 12/3. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 11, 12, 13. Odlok o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v Občini Piran člen 3, 3-4, 5, 5/2.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - pogoji za izdajo soglasja - izkazanost najemnega razmerja - zavrženje vloge
Tožena stranka je vlogo za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času neutemeljeno zavrgla kot nepopolno. Glede na določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost in občinskega odloka namreč ni upravičena in dolžna ugotavljati lastništva oziroma najemnega razmerja prostorov gostinskega obrata, saj spada to dejstvo v zasebnopravno sfero stranke.
Že iz samih določb ZFPPIPP izhaja, da je pogoj za uvedbo osebnega stečaja obstoj premoženja, ki predstavlja stečajno maso. Postopek za odpust obveznosti stečajnega dolžnika pa se lahko izvede le znotraj uvedenega postopka osebnega stečaja, zato dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnemu dolžniku in določitev preizkusne dobe, na samo uvedbo osebnega stečaja ne morejo vplivati.
Iz pogojev javnega razpisa izhaja, da je dopolnjevanje vlog namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob izteku roka za oddajo vloge na razpis. Ob upoštevanju navedenega določila je odločitev tožene stranke, da ne upošteva aneksa k konzorcijski pogodbi, ki je bil sklenjen po oddaji vloge na javni razpis in po izteku roka za oddajo vloge na javni razpis, pravilna. Če bi strokovna komisija navedeni aneks obravnavala, bi s tem neupravičeno podaljšala rok samo enemu prijavitelju, kar bi bilo nepošteno do ostalih prijaviteljev, ki so pravočasno oddali vloge in so izpolnjevale vse zahteve javnega razpisa. Iz tega tudi sledi, da z navedenim aneksom ni mogoče odpraviti ugotovljenega neskladja vloge z javnim razpisom.
ZKC člen 8, 9, 17. Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev člen 1, 1/2.
ukrep tržnega inšpektorja - kontrola cen - cene komunalnih storitev - datum določitve cene
Ob nespornem dejstvu, da so bile storitve v konkretnem primeru do 31. 8. 2010 obračunane po nižji ceni, kot je bila določena cena zanje od 1. 9. 2010 dalje, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da je bila cena, po kateri je tožeča stranka obračunala storitve od 1. 9. 2010 dalje, v nasprotju z Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, po kateri so določene kot najvišje cene, cene določene na dan 28. 8. 2010.
Zaradi samega namena ZKC je potrebno ukrep, določen v zgornji Uredbi, razlagati tako, da se kot najvišjo ceno uporabi ceno, po kateri je bila komunalna storitev, opravljena na dan 28. 8. 2010, dejansko obračunana.
V primeru kolizije zakonite predkupne pravice občine po ZUreP-1 in predkupne pravice po ZKZ, se določne ZKZ, ki določajo predkupne upravičence, ne uporabljajo.
odpadki - ravnanje z odpadki - vpis v evidenco zbiralcev odpadkov
Z Uredbo o ravnanju z odpadki določena prednost odstranjevanja odpadkov na ozemlju Republike Slovenije pred odstranjevanjem v tujini (načelo samozadostnosti ravnanja z odpadki) ne pomeni, da imajo v postopkih vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov pravno korist izkazano vsi, ki zatrjujejo, da imajo možnost zagotoviti takšno odstranjevanje in si obetajo morebitno poslovno korist od predmetnega vpisa.