ZDavP-2 člen 97, 98. ZDPN-2 člen 16. ZUP člen 213.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka - pogoji za vračilo davka - obnova postopka odmere davka - izrek odločbe
Pravna podlaga za ugoditev zahtevku za vračilo davka na promet nepremičnin je podana v 97. in 98. členu ZDavP-2 oziroma 16. členu ZDPN-2, vendar v obravnavanem primeru pogoji za vračilo davka po navedenih zakonskih določbah niso izpolnjeni. Pravnomočne odločbe o obnovi postopka odmere davka na promet nepremičnin in posledično odpravi odmerne odločbe ni predložil niti tožnik niti ni upravni organ v postopku ugotovil, da bi obstajala. Sodišče se tudi ne more strinjati s tožbenim stališčem, da je bila obnova postopka odmere davka na promet nepremičnin opravljena 15. 5. 2009, kar naj bi izhajalo iz obrazložitve odločbe z omenjenim datumom. Najpomembnejši sestavni del odločbe je njen izrek, v njem se odloča o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, izrek tudi postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Tega zapisi v obrazložitvi posameznih odločb ne morejo ne spremeniti ne nadomestiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ker v zadevi ni izkazana podlaga za oceno o protipravnosti ravnanja B. d.o.o., niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano škodo in bivalnimi razmerami tožnika, niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ta ugotovitev pomeni, da odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh, torej prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.
Izvedbena Uredba sveta (EU) št. 1306/2011 o razjasnitvi področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 261/2008 na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske člen 1, 2.
Dne 15. 12. 2011 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1306/2011 z dne 12. decembra 2011, ki je stopila v veljavo 16. decembra 2011. Citirana Izvedbena Uredba se nanaša na razjasnitev področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se mora uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Tožnikov ugovor, da so bili mini kompresorji nepravilno uvrščeni v KNCT in TARIC kodo, je utemeljen. Lastnosti, ki naj bi jih imeli tožnikovi izdelki, po mnenju sodišča niso popolno ugotovljeni, saj prvostopenjski organ ni ugotavljal relevantnih okoliščin. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bilo v konkretni zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravnega svetovanja in zastopanja za opravljanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT, saj gre v predmetni zadevi za odvetniško družbo z odvetnikom, ki je bil prosilki za BPP dodeljen z odločbo o BPP.
DDV - dodatna odmera DDV - neupravičeno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - pogodbena kazen
V konkretnem primeru je tožnik neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni namreč dokazal, da je kot prejemnik blaga po navedenih računih te uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katerih se plačuje DDV. Prejete račune je knjižil v breme dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov, oblikovanih v letu 1997 in sicer od prihodkov od prodaje posameznih enot poslovno-stanovanjskega objekta (PSO), od katerih je kupec tudi že plačal davek na promet nepremičnin. Tožnik je 1. 8. 1997 dele PSO izročil kupcem, ko je zanje tudi pridobil uporabno dovoljenje. Tako tožnik ni bil več lastnik teh enot PSO in jih tudi ni imel v posesti. Tožnik je knjižil prejete račune podizvajalcev v breme dolgoročnih rezervacij, ki jih je oblikoval leta 1997. Sistem DDV pa se je začel uporabljati šele s 1. 7. 1999. Na dobave, ki so bile opravljene in zaračunane leta 1997 pa se prehodne določbe 71. člena ZDDV ne nanašajo. Do zmanjšanja davčne osnove iz naslova predplačil po tretjem odstavku 71. člena ZDDV bi prišlo v primeru, če bi bile dobave enot PSO opravljene po 1. 7. 1999. V predmetni zadevi pa so bile dobave izvedene in zaračunane v letu 1997. Tako niso bili izpolnjen pogoji iz 40. členu ZDDV za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Pristojni organ je že z odločbo z dne 22. 11. 2010 ugotovil, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč tožniku odobrena neupravičeno. Z izpodbijano odločbo se tako odloča le še o višini in načinu vračila prejete pravne pomoči, temu pa tožnik niti ne nasprotuje.
ZEN člen 26, 29, 29/2, 30, 30/1, 30/2, 35, 37, 40, 40/3. ZUP člen 214.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izrek odločbe
Prvostopenjski organ je sledeč 37. členu ZEN razpisal ustno obravnavo, na kateri je poleg poteka dosedanjega postopka udeležencem postopka (tudi tožniku) pokazal skico elaborata ter hkrati pojasnil, kateri podatki so bili uporabljeni za določitev predlagane meje. Tožnik zato ne more z uspehom uveljavljati neseznanitve z vsebino elaborata, ne glede na to, da mu (kot sam zatrjuje) ni bil nikoli vročen, hkrati pa sam še navaja, da vsebuje le tehnične skice z izmerami, iz česar bi se dalo sklepati, da je z njegovo vsebino seznanjen.
Izpodbijana odločba vsebuje vse predpisane sestavine, kot to določa ZEN, saj so v njenem izreku navedene parcela, katere meja se evidentira kot urejena, in sosednje parcele, priložen pa je tudi grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, njena obrazložitev pa vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP v 214. členu.
Tožnik je po tem, ko je (sicer) vložil predlog za ureditev meje pri Okrajnem sodišču v Trebnjem, predlog umaknil in je sodišče postopek ustavilo, to pa pomeni, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
ZZ člen 36. ZUS-1 člen 29, 29/3, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - pri upravnem organu vložena tožba - nevednost stranke - očitna pomota - zavrženje tožbe
V izpodbijanem Obvestilu o izbiri je bilo v pravnem pouku jasno zapisano, da je pravno sredstvo tožba v upravnem sporu, ki se vloži v roku 15 dni od prejema obvestila na Upravno sodišče Republike Slovenije. Iz citiranega pravnega pouka, ki je jasen in določen, sodišče torej ne more izpeljati situacije, ki jo določa tretji odstavek 29. člena ZUS-1, torej da je šlo v primeru tožnika, ki je vložil pritožbo (tožbo) pri Mestni občini Ljubljana za nevednost, saj je bil s pravnim poukom poučen o pravnem sredstvu, pa tudi ne, da bi šlo za očitno pomoto, saj je njegova vloga izrecno naslovljena na Mestno občino Ljubljana, Mestni svet.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbo 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.
V konkretnem primeru gre za posle, katerih namen je bil pridobitev davčne ugodnosti oz. utaja davka. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je bil namen poslov pridobitev davčnih ugodnosti, tožnik pa je vedel oz. moral vedeti, da sodeluje pri sumljivih transakcijah. Tožnik mora za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV razpolagati z računom, ki vsebuje vse, z zakonom predpisane elemente. Tožnik pa razen spornih računov davčnemu organu ni predložil drugih listin.
ZDen člen 32, 32/2. ZSpo člen 17. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1. ZSZ člen 2, 2/2. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-4.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - objekt
Hipodrom je stadion, namenjen konjeniškemu športu, in v smislu določb ZSpo in ZGO-1 predstavlja objekt. Zato je zemljišče, na katerem se nahaja, zazidano stavbno zemljišče, podržavljena stavbna zemljišča pa se po drugem odstavku 32. člena ZDen ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca; da predmetni objekt ni v lasti upravičenca, pa v zadevi niti ni sporno.
Prvostopenjski organ bi mogel za predmetno asfaltirano cesto, ki je nekategorizirana cesta, in s tem šteje za tako prometno površino, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine , šteti, da je objekt. Zaradi okoliščin, da cesta nima takega pomena za promet ter take povezovalne funkcije, kot to velja za javne (kategorizirane) ceste, še ni mogoče zaključevati, da ne šteje za objekt.
Prvostopenjski organ ob prejemu popravljene pritožbe tožeče stranke ni ravnal po četrtem odstavku 65. člena ZUP. Skladno s tem organ, ki dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, le-to pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če pa organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti in ga takoj pošlje stranki.
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice, kot jo določa 23. člen ZKZ. Upravni organ je zato pravilno v postopku, sproženem na podlagi vloge tožnika za odobritev pravnega posla, preveril ali je bila pogodba sklenjena s predkupnim upravičencem z najvišjim vrstnim redom.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5. ZIZ člen 287. Pravilnik o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev člen 15.
izvršitelj - preizkus znanja - čas za pripravo na preizkus znanja - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - škodljive posledice za tožnika - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Iz 15. člena Pravilnika o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev izhaja, da se odločba, s katero ministrstvo izvršitelju naloži preizkus znanja, pošlje izvršitelju najmanj tri mesece pred iztekom roka iz 287. člena ZIZ. V konkretnem primeru je sporno spoštovanje tega roka ter s tem povezano vprašanje ustreznosti časa, ki ga je imel tožnik za pripravo na preizkus. Iz odgovora tožene stranke in listin, ki so v spisih, pa nesporno izhaja, da je tožnik pristopil k izpitu in ga v roku iz odločbe tudi opravil. Očitno je torej, da izpodbijana odločba zanj nima škodljivih posledic. Ker tudi ni videti, da bi se v konkretnem primeru postavljalo oziroma reševalo pomembno pravno vprašanje, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožeča stranka se, skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi in določbami ZUP o upravni izvršbi nedenarnih obveznosti, postopka izdaje izpodbijanega akta kot stranka ni udeleževala. Kot predlagateljica izvršbe je namreč nastopala kot organ, ki je pristojen za odmero obveznosti, ne pa tudi za upravno izvršbo. Le-ta se tudi v primeru, kot je obravnavani, opravi po uradni dolžnosti. Ker se torej izvršba ni opravila v korist tožeče stranke kot nosilke pravic po izvršilnem naslovu, temveč v javnem interesu, tožeča stranka za vložitev tožbe v delu, ki se nanaša na odločbo, ni aktivno legitimirana in je zato sodišče tožbo v tem delu kot nedopustno zavrglo. V ostalem delu pa tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, saj izpodbijani sklep z naložitvijo plačila stroškov posega v njeno pravico oziroma osebno korist iz 2. in 5. člena ZUS-1.
Ker tožeča stranka v smislu določb ZUP ni bila udeleženka postopka, prav tako pa kršitelj (davčni dolžnik) stroškov po 116. členu ZUP nesporno ni priglasil, niti jih proti tožeči stranki ni uveljavljal, naložitev stroškov postopka tožeči stranki v razmerju do kršitelja, izvedena po uradni dolžnosti, ni pravno utemeljena. Kolikor so v postopku izdaje sklepa o izvršbi omenjeni stroški nastali in jih je kršitelj plačal, bi mu jih po mnenju sodišča moral vrniti davčni organ, ta pa bi nato stroške lahko izterjal od tožeče stranke, če so za to podani pogoji. V tem smislu je treba razumeti tudi določbo tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2, po kateri v primeru izterjave obveznosti iz 156. člena zakona nosi stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
ZDen člen 1, 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2. ZV-1 člen 10, 10/4, 17, 17/1, 18. Pravilnik o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru člen 2, 3, 7.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - grajeno javno dobro - ribnik
Nepremičnina s parc. št. 379/6 po sedanjem stanju ni identična s podržavljeno nepremičnino s parc. št. 379/2 oziroma njenim delom, ki predstavlja parc. št. 379/6. Kot izhaja iz aktov o podržavljenju, je bil namen podržavljenja nepremičnine izkoriščanje gline; ta namen je bil tudi realiziran. Že z odstranitvijo lesne mase, odpiranjem nahajališča gline in njenim izkopavanjem je bilo poseženo v substanco parcele. Po prenehanju izkoriščanja te mineralne surovine zemljišče ni bilo sanirano in na njem ponovno vzpostavljena katastrska kultura, kakršno je imelo zemljišče ob podržavljenju (gozd), ker ga je zalila voda. Parcela je s to spremembo pridobila takšne lastnosti, da je bila glede na druge primerljive dele narave določena za naravno vrednoto. Po dejanski rabi zemljišč je parc. št. 379/6 sedaj vodno zemljišče, po določbah ZV-1 pa se kot ribnik uvršča med stoječe vode. Zemljišče ima lastnosti grajenega vodnega javnega dobra, čeprav zaradi neizdaje odločbe takega statusa formalno nima. Po presoji sodišča je tako sedaj druga stvar, kot je bila ob podržavljenju; drugačna je po stanju v naravi, ima drugačne lastnosti, drugačna je njena dejanska raba, s tem pa je podvržena tudi drugačnemu gospodarskemu in drugemu pravnemu režimu.
ZUP člen 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 8, 8/4, 33, 33/7, 50, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - dejanska raba - prijavljena površina - namerna kršitev
Smisel kontrole konkretnih GERKo-ov je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno rabo.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27, 27/1, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - večje število nepremičnin
Zgolj vložena tožba ne pomeni, da tožnik z nepremičninami ne more razpolagati. Iz podatkov Zemljiške knjige namreč ne izhaja, da bi bila pri spornih nepremičninah vpisana prepoved odtujitve ali razpolaganja.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis v register - kršitev delovnopravne zakonodaje
Stališče, da se kot kršitev delovnopravne zakonodaje v smislu 2. alinee prvega odstavka 164. člena ZUTD lahko upošteva zgolj takšna kršitev, glede katere je bilo v postopku na podlagi zahteve za sodno varstvo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je stranka kršila delovno pravno zakonodajo, ni utemeljeno.
Pogoje iz prvega odstavka 164. člena ZUTD - torej tudi pogoj, da zadnji dve leti ni kršil delovnopravne zakonodaje - mora delodajalec izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
ZUreP-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. EZ člen 59.
ugasnitev in izbris hipoteke - javna korist - načelo sorazmernosti - stranka v postopku
Na sporni parceli je zgrajena merilno reducirna postaja, ki je po določbah EZ objekt gospodarske javne infrastrukture, hipoteka, ustanovljena na tej parceli, pa predstavlja le manjši del zavarovanja v višini 3,0165 %. Glede na te ugotovitve je prvostopenjski upravni organ pravilno zaključil, da je ugasnitev pravic (hipoteke) nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo.
Namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 je v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, zato sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje.