Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11-4.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatna strokovna dela - avtorstvo knjižnih del - pojem knjige
Tožena stranka se je pri opredelitvi pojma knjiga iz razloga, ker tega pojma ne determinira Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, utemeljeno oprla na Unescovo definicijo knjige, saj se vsaka publikacija (četudi obsežnejša) ne more šteti za knjigo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - stranka v postopku - pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva - občina
Glede na to, da občina v postopku odmere in vračila preveč plačanega nadomestila zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni imela položaja stranke, pravnega interesa po presoji sodišča ne izkazuje niti za vlaganje izrednega pravnega sredstva, določenega v 90. členu ZDavP-2.
nujna brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Tožnica ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj v določenem roku svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnila z zahtevanimi listinami. Ker ji je bilo z odločbo o dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči naloženo, da mora podatke predložiti sodišču, se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je vse zahtevane podatke predložila svojemu odvetniku.
Očitki tožnice o neskladnosti gradnje s prostorskim aktom in standardi za načrtovanje cest, še bolj pa njene navedbe o neprimernosti oziroma neracionalnosti nameravane gradnje, spadajo izključno na področje zaščite javne koristi. Tožnica torej z njimi ne uveljavlja posega v svoje osebne, pravno priznane koristi in tega v tožbi niti ne zatrjuje, temveč uveljavljene koristi celo izrecno enači z javnimi. Te tožbene navedbe zato ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - rok za vložitev pravnega sredstva - zamuda roka v času odločanja o BPP
Zamuda roka za vložitev pravnega sredstva, do katere pride, ker o prošnji za BPP še ni odločeno oz. je BPP odobrena kasneje, sama po sebi ne more biti zadosten razlog za utemeljevanje, da je zadeva očitno nerazumna, ker bo predlog za dopustitev revizije kot prepozen zavržen.
napredovanje sodnika - nadpovprečna delovna sposobnost - mnenje personalnega sveta
V 2. točki prvega odstavka 29. člena ZSS navedeni „podkriteriji“ so našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da je ne samo dopustno, ampak na podlagi načela materialne resnice (8. člen ZUP) tudi zaželeno, da organ pri ocenjevanju delovne sposobnosti ocenjuje tudi druge „podkriterije“, ki v tej določbi niso izrecno našteti, s ciljem ugotoviti resnično dejansko stanje.
Če sodni svet ne sledi mnenju personalnega sveta kot strokovnega organa in glede izpolnjevanja posameznega kriterija odloči drugače kot personalni svet, pravna varnost zahteva, da v obrazložitvi svoje odločbe z zakonitimi razlogi pojasni tudi, zakaj ni sledil mnenju strokovnega organa in je odločil drugače.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 4, 4/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcele - meja med parcelama - geodetski načrt
Razdalja, za katero tožnik trdi, da je meja premaknjena, je približno enaka razdalji najmanjšega odmika objekta od tožnikove parcele. To pomeni, da obstaja možnost, da zaradi napačno prikazane meje z nameravano gradnjo pride do posega v tožnikovo parcelo. Da se z nameravanimi gradnjami ne bi posegalo v sosednja zemljišča zaradi slabše natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel, tretji odstavek 4. člena Pravilnika o geodetskem načrtu določa, da je treba pred grafičnim prikazom mej zemljiških parcel meje urediti skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če podatki o mejah zemljiških parcel glede na namen uporabe geodetskega načrta niso dovolj natančni.
javni razpis - pripravniška mesta v šolah - obnova postopka - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru ni razčiščeno ali je bila obnova postopka uvedena pravočasno. Tožena stranka je tako storila bistveno kršitev pravil postopka, zato je izpodbijani akt nezakonit.
Načrt gradbenih parcel je bil po 29. členu ZUN ena izmed sestavin prostorskih izvedbenih načrtov, med katere je ZUN v 27. členu uvrščal tudi zazidalni načrt. V času, ko je toženka sprejela spremembo zazidalnega načrta, je že veljal ZUreP, ki ni več urejal zazidalnega načrta in kot sestavine občinskega prostorskega akta ni več predpisoval načrta gradbenih parcel. To pomeni, da so se gradbene parcele za obstoječe objekte določale le na podlagi zahteve lastnika, zato načrt gradbenih parcel iz tega zazidalnega načrta, sam po sebi ne more biti podlaga za določitev površine gradbene parcele za že obstoječe objekte.
ZDavP-2 člen 101, 101/5, 101/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 31, 31/1.
odpis, odlog in obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za odpis - dohodek davčnega zavezanca - dolg iz naslova opravljanja dejavnosti zavezanca
Odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge za obročno plačilo oziroma odlog plačila davčnega dolga je nezakonita, saj je davčni organ pri odločanju upošteval tudi denarno socialno pomoč, ki predstavlja mesečni dohodek davčnega zavezanca v smislu prvega odstavka 31. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki se ne upošteva pri ugotavljanju dohodka davčnega zavezanca.
ZJC člen 123. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica člen 57.
ukrep komunalnega inšpektorja - javna kategorizirana pot - odstranitev ovire
V obravnavanem primeru je pravno relevantno vprašanje za presojo zakonitosti napadenega inšpekcijskega ukrepa, vprašanje ali je Odlok o kategorizaciji skladen z Ustavo in zakonom, ker prehodna določba 19. člena ZJC-B še vedno velja, na podlagi prehodnih določb drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah. Upravni organ bo moral v skladu z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča ugotoviti ali je Odlok o kategorizaciji glede sporne javne poti, ki poteka po zemljišču po parcelah v zasebni lasti, ustavno skladen in zakonit.
Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo na podlagi 79. člena ZPNačrt, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti. Tožnika sta lastnika objektov in sta zato zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa - razlog zamolčanja podatkov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da je spremembo delodajalca sporočil stečajnemu upravitelju, saj bi to spremembo moral sporočiti tudi organu za brezplačno pravno pomoč, česar pa ni storil. Pri tem pa razlog, zaradi katerega tega ni storil, po ZBPP ni pomemben.
Tudi če je komunalni prispevek za novogradnjo v celoti poravnan, to ne pomeni, da ne bi mogla z izgradnjo nove komunalne opreme naknadno nastati nova obveznost plačila komunalnega prispevka.
Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjati takso, ni nastopilo. Taksna obveznost je nastala dne 21. 8. 2007, sodišče je predlog davčnemu uradu poslalo dne 30. 10. 2008, prvič je bila prvostopenjska odločba izdana dne 11. 11. 2008, izpodbijana odločba pa je bila izdana 27. 8. 2010. Upoštevajoč navedeno torej še ni poteklo 4 leta od takrat, ko je nastala taksna obveznost za plačilo takse, v tem času pa je bila ponovno izdana odločba o plačilu sodne takse, v zadevi pa je bilo tudi dokončno odločeno dne 27. 11. 2010, z vročitvijo drugostopenjske odločbe tožeči stranki.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih - pogoji za odmero nadomestila
Tožnik je dolžan plačati nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da leži njegova parcela v melioracijskem območju in da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi parcela v lasti tožnika.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Toženka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi 42. člena ZBPP, potem ko je v ugotovitvenem postopku pridobila podatke o dohodkih tožnika in njegovih družinskih članih ter svojo odločitev oprla izključno na te podatke. To pomeni, da gre za dejstva, ki so bila bistvenega pomena za odločitev. Vendar pa ob tem tožniku ni omogočila, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njegove upravičenosti do BPP. Tožnik se namreč v tožbi sklicuje na stroške v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in invalidnostjo žene, te okoliščine pa so po presoji sodišča take narave, da bi lahko vplivale na ugotovitev toženke, ali tožnik morda izpolnjuje povišani finančni kriterij po 22. členu ZBPP (izjemna BPP) in zato v skladu z drugim odstavkom 42. člena istega zakona ni treba izdati drugačne odločbe.
ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 19, 20 ,20/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oporni zid - enostavni objekt - odmiki - soglasje soseda
Pomanjkanje pisnega soglasja soseda za manjši odmik od predpisanega pomeni, da v zadevi ni izpolnjen eden od pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da bi moral tožnik za sporno gradnjo objektov pridobiti gradbeno dovoljenje.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje športa - presoja zakonitosti postopka po javnem razpisu
Dejanska vprašanja, to so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov (214. člen ZUP) za izbiro ponudnika.