Načrt gradbenih parcel je bil po 29. členu ZUN ena izmed sestavin prostorskih izvedbenih načrtov, med katere je ZUN v 27. členu uvrščal tudi zazidalni načrt. V času, ko je toženka sprejela spremembo zazidalnega načrta, je že veljal ZUreP, ki ni več urejal zazidalnega načrta in kot sestavine občinskega prostorskega akta ni več predpisoval načrta gradbenih parcel. To pomeni, da so se gradbene parcele za obstoječe objekte določale le na podlagi zahteve lastnika, zato načrt gradbenih parcel iz tega zazidalnega načrta, sam po sebi ne more biti podlaga za določitev površine gradbene parcele za že obstoječe objekte.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 4, 4/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcele - meja med parcelama - geodetski načrt
Razdalja, za katero tožnik trdi, da je meja premaknjena, je približno enaka razdalji najmanjšega odmika objekta od tožnikove parcele. To pomeni, da obstaja možnost, da zaradi napačno prikazane meje z nameravano gradnjo pride do posega v tožnikovo parcelo. Da se z nameravanimi gradnjami ne bi posegalo v sosednja zemljišča zaradi slabše natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel, tretji odstavek 4. člena Pravilnika o geodetskem načrtu določa, da je treba pred grafičnim prikazom mej zemljiških parcel meje urediti skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če podatki o mejah zemljiških parcel glede na namen uporabe geodetskega načrta niso dovolj natančni.
izbris iz registra upravnikov stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - etažna lastnina
Etažni lastniki vsake večstanovanjske stavbe sami odločajo ne le o določitvi upravnika, temveč tudi o odstopu od pogodbe o opravljanju upravniških storitev (60. člen SZ-1) in s tem ne posegajo v pravice etažnih lastnikov drugih večstanovanjskih stavb, s katerimi imajo skupne dele.
inšpekcijski ukrep - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - ponovno odločanje o isti stvari
Inšpekcijski organ po prejemu pritožbe zoper sklep o zavrženju ni bil upravičen z izpodbijano odločbo ponovno odločati o pritožbi tožnice zoper odločbo, o kateri je pred tem že odločil (pa četudi napačno) s sklepom o zavrženju, zoper sklep pa je tožnica vložila pritožbo.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Toženka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi 42. člena ZBPP, potem ko je v ugotovitvenem postopku pridobila podatke o dohodkih tožnika in njegovih družinskih članih ter svojo odločitev oprla izključno na te podatke. To pomeni, da gre za dejstva, ki so bila bistvenega pomena za odločitev. Vendar pa ob tem tožniku ni omogočila, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njegove upravičenosti do BPP. Tožnik se namreč v tožbi sklicuje na stroške v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in invalidnostjo žene, te okoliščine pa so po presoji sodišča take narave, da bi lahko vplivale na ugotovitev toženke, ali tožnik morda izpolnjuje povišani finančni kriterij po 22. členu ZBPP (izjemna BPP) in zato v skladu z drugim odstavkom 42. člena istega zakona ni treba izdati drugačne odločbe.
napredovanje sodnika - nadpovprečna delovna sposobnost - mnenje personalnega sveta
V 2. točki prvega odstavka 29. člena ZSS navedeni „podkriteriji“ so našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da je ne samo dopustno, ampak na podlagi načela materialne resnice (8. člen ZUP) tudi zaželeno, da organ pri ocenjevanju delovne sposobnosti ocenjuje tudi druge „podkriterije“, ki v tej določbi niso izrecno našteti, s ciljem ugotoviti resnično dejansko stanje.
Če sodni svet ne sledi mnenju personalnega sveta kot strokovnega organa in glede izpolnjevanja posameznega kriterija odloči drugače kot personalni svet, pravna varnost zahteva, da v obrazložitvi svoje odločbe z zakonitimi razlogi pojasni tudi, zakaj ni sledil mnenju strokovnega organa in je odločil drugače.
javni razpis - pripravniška mesta v šolah - obnova postopka - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru ni razčiščeno ali je bila obnova postopka uvedena pravočasno. Tožena stranka je tako storila bistveno kršitev pravil postopka, zato je izpodbijani akt nezakonit.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih - pogoji za odmero nadomestila
Tožnik je dolžan plačati nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da leži njegova parcela v melioracijskem območju in da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi parcela v lasti tožnika.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je mnenje komisije za cepljenje iz tretjega odstavka 22.c člena ZNB izvedensko mnenje, zato je treba dati strankam glede na določbe tretjega odstavka 146. člena in 194. člena ZUP pred izdajo odločbe možnost, da se o njem izjavijo, pri tem pa mora biti to mnenje tudi ustrezno argumentirano. Ne zadošča namreč samo ugotovitev, da razlogi za opustitev cepljenja niso bili ugotovljeni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - stranka v postopku - pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva - občina
Glede na to, da občina v postopku odmere in vračila preveč plačanega nadomestila zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni imela položaja stranke, pravnega interesa po presoji sodišča ne izkazuje niti za vlaganje izrednega pravnega sredstva, določenega v 90. členu ZDavP-2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - objekt - plavajoča naprava
Objekt je po 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov. Tožnik je v postopku sam navajal, da „plovila“ po reki ne premika, in da je ves čas na istem mestu. V tožbi celo navaja, da je objekt zavarovan s sidri, ki preprečujejo odplutje v primeru visoke Krke. S temi navedbami torej ne nasprotuje ugotovitvam inšpektorja, da je objekt s kovinsko konstrukcijo na vseh štirih vogalih povezan s tlemi. Zato tudi okoliščina, da objekt nima vgrajene komunalne opreme, sama po sebi še ne pomeni, da zanj gradbeno dovoljenje ni potrebno.
gradbeno dovoljenje pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - pravna korist
Ugovor tožnice, da bo z nameravano gradnjo poseženo v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja, v postopku izdaje gradbenega dovoljenje ni relevanten, saj se nanaša na okoliščine, ki so predmet presoje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se namreč presoja, ali je zagotovljeno preprečevanje onesnaževanja okolja, preprečitev onesnaženja okolja večjega obsega, preprečevanje nastajanja odpadkov, preprečevanje nesreč in njihovih posledic itd.
Očitki tožnice o neskladnosti gradnje s prostorskim aktom in standardi za načrtovanje cest, še bolj pa njene navedbe o neprimernosti oziroma neracionalnosti nameravane gradnje, spadajo izključno na področje zaščite javne koristi. Tožnica torej z njimi ne uveljavlja posega v svoje osebne, pravno priznane koristi in tega v tožbi niti ne zatrjuje, temveč uveljavljene koristi celo izrecno enači z javnimi. Te tožbene navedbe zato ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del člen 60, 104, 104/2.
soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - oglaševanje na javnem mestu - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti
Iz določb OPN izhaja, da mora stranka pridobiti dovoljenje za oglaševanje le v primeru oglaševanja na javnem mestu. Od okoliščine, ali gre za oglaševanje na javnem mestu ali pa na stavbi v zasebni lasti je torej odvisna izdaja dovoljenja na podlagi Odloka o oglaševanju.
Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjati takso, ni nastopilo. Taksna obveznost je nastala dne 21. 8. 2007, sodišče je predlog davčnemu uradu poslalo dne 30. 10. 2008, prvič je bila prvostopenjska odločba izdana dne 11. 11. 2008, izpodbijana odločba pa je bila izdana 27. 8. 2010. Upoštevajoč navedeno torej še ni poteklo 4 leta od takrat, ko je nastala taksna obveznost za plačilo takse, v tem času pa je bila ponovno izdana odločba o plačilu sodne takse, v zadevi pa je bilo tudi dokončno odločeno dne 27. 11. 2010, z vročitvijo drugostopenjske odločbe tožeči stranki.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. ZGO-1 člen 62, 62/2.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku - pravni interes
Glede na drugi odstavek 43. člena ZUP je materialni predpis tisti, ki vzpostavlja razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 238, 238/3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 44, 44/3, 44/3-3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - nova dejstva in novi dokazi
Po ZUP pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Z navedbami, da je zaradi pravnih stališč organa, izraženih v pozivih k dopolnitvi vloge, menila da organ teh dokazov ne bo štel za zadostne oziroma da jih ne bo upošteval pri odločitvi o zadevi, tožnica ni izkazala, da dejstev in dokazov upravičeno ni mogla navesti oziroma predložiti.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa - razlog zamolčanja podatkov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da je spremembo delodajalca sporočil stečajnemu upravitelju, saj bi to spremembo moral sporočiti tudi organu za brezplačno pravno pomoč, česar pa ni storil. Pri tem pa razlog, zaradi katerega tega ni storil, po ZBPP ni pomemben.
ZJC člen 123. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica člen 57.
ukrep komunalnega inšpektorja - javna kategorizirana pot - odstranitev ovire
V obravnavanem primeru je pravno relevantno vprašanje za presojo zakonitosti napadenega inšpekcijskega ukrepa, vprašanje ali je Odlok o kategorizaciji skladen z Ustavo in zakonom, ker prehodna določba 19. člena ZJC-B še vedno velja, na podlagi prehodnih določb drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah. Upravni organ bo moral v skladu z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča ugotoviti ali je Odlok o kategorizaciji glede sporne javne poti, ki poteka po zemljišču po parcelah v zasebni lasti, ustavno skladen in zakonit.