imenovanje državnega tožilca - postopek imenovanja - mnenje državnotožilskega sveta - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe krši določila 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ni obrazloženo ugotovljeno dejansko stanje in navedeni dokazi, na katere se le-ti opirajo, razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnih spisov namreč ni mogoče zaslediti razlogov za izpodbijano odločitev, saj niso navedeni ali v upravnih spisih priloženi ugovori navedenih treh kandidatk niti navedbe tožeče stranke na razgovoru pri državnotožilskem svetu. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov tudi ni mogoče ugotoviti, kateri kriteriji iz 29. člena ZSS so bili uporabljeni oziroma kateri kriteriji so pretehtali v prid izbrane kandidatke ter na osnovi katerih kriterijev, razen razgovora s kandidati, so člani državnotožilskega sveta izbrali kandidatko, navedeno v dokončnem mnenju, saj v upravnih spisih ni niti mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, podatkov o delu Okrožnega državnega tožilstva v letu 2011 (kar oboje je sicer navedeno v izpodbijani odločbi), niti ni navedeno ali bi bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, število članov državnotožilskega sveta, ki so glasovali za izbrano kandidatko. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni nobenih kvantitativnih in kvalitativnih primerjav med izbrano kandidatko in kandidatom, ki je bil v mnenju državnotožilskega sveta z dne 12. 12. 2011 uvrščen na prvo mesto. Vse navedeno pa bi moralo biti, po mnenju sodišča in sodno – upravne prakse, razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe.
ZOFVI člen 92, 92/3, 105, 105/2. ZVrt člen 40, 56. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2. ZVVPO člen 37, 38.
javni uslužbenec - delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - ustrezna izobrazba - opravljen strokovni izpit
Ob nespornem dejstvu, da tožnica nima strokovne izobrazbe, ki je za vzgojiteljico v vrtcu predpisana z ZVrt, pogoja, ki je na napredovanje v naziv mentor določen v 2. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ne izpolnjuje.
Brez pravne podlage v ZVVPO je tožbena trditev, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu na dan uveljavitve ZVrt izpolnjevala pogoje za opravljanje dela v vrtcih in da zato lahko opravlja delo vzgojiteljice po tem zakonu (56. člen ZVrt).
Tožnica, na kateri je dokazno breme, ni predložila oziroma predlagala nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da se njen oče po izselitvi v Republiko Italijo ni opredelil za italijansko narodnost oziroma, da je bil slovenske narodnosti, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da italijanske oblasti ustrezne listine ne morejo izdati. Sporno dejstvo bi lahko dokazovala tudi z drugimi dokazi, ne samo z listinskimi, ki bi izkazali dejstva, ki sicer kažejo na slovensko narodnost. Tako bi npr. lahko predlagala zaslišanje prič, ki bi npr. potrdile, da je uporabljal slovenski jezik, da je slovenščine naučil tudi svoje potomce, da je sodeloval s slovenskimi društvi ali pri dejavnostih Slovencev, ki živijo v zamejstvu itd.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost RS
Podatek, da je bil tožnik leta 2003 predčasno odpuščen s prestajanja petletne kazni zapora, ne spremeni dejstva, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje ropa, torej kaznivo dejanje, ki že po svoji naravi pomeni nevarnost za javni red in mir. Ker niti iz ostalih podatkov v spisih ne izhaja, da je tožnik po odpustu iz prestajanja zaporne kazni, torej po letu 2003, spoštoval pravni red Republike Slovenije, pač pa iz njih celo izhaja, da je bil po letu 2003 zabeležen tudi v Schengenskem informacijskem sistemu zaradi podobnega kaznivega dejanja ropa in velike tatvine, tožena stranka le na podlagi podatka, da je bil tožnik predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni, ni mogla oceniti, da njegovo bivanje ne pomeni nevarnosti za javni red in varnost Republike Slovenije. Ob upoštevanju navedenega tudi tožbene trditve o tem, da od leta 2003 tožnik ni bil več obravnavan v nobenem kazenskem ali prekrškovnem postopku, niso utemeljene in so v nasprotju s podatki v spisih.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - postopek usmerjanja - strokovno mnenje komisije
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nesporno izhaja, da so bile v postopku odločanja o usmeritvi otroka v prilagojen izobraževalni program upoštevane določbe 23. člena ZUOPP. Tako je imela tožeča stranka možnost podati odgovor na mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki je na pripombe tudi odgovorila, na katere pa tožeča stranka ni podala odgovora oziroma pripomb. Komisija je prejela tudi mnenje osnovne šole, kamor je bil deček z izpodbijano odločbo vključen, iz katerega izhaja, da šola izpolnjuje pogoje za vzgojo in izobraževanje otroka z ugotovljenimi posebnimi potrebami. Pridobljeno je bilo tudi poročilo osnovne šole, v katero je bil deček v času odločanja vključen, iz katerega izhaja, da so strokovni delavci šole opazili, da se pri dečku, ki tretje leto zapored obiskuje tretji razred, zaradi neuspeha ponavljajo emocionalne stiske in nerealna samopodoba. Ob upoštevanju vsega navedenega je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - potrebni stroški
Že ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik dolžan prosilcu nuditi pravno pomoč tudi v obsegu pravnega svetovanja in da je tožnik za prosilca vložil tožbo, ki je bila s sklepom iz procesnih razlogov zavržena, je imela tožena stranka dovolj podlage za ugotovitev, da je bila tožnikova storitev v zadevi I P 15/10 nepotrebna in da so zato tudi stroški, katerih plačilo zahteva, nepotrebni. Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ker tožena stranka dejanskega stanja glede pravdnih postopkov v zadevah zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, ni mogla pravilno ugotoviti pred odločitvijo o pritožbi, vloženi zoper sklep o zavrženju tožbe. Dejstvo, da je bila vložena tožba zavržena, namreč pomeni, da je tožnik v okviru pravnega svetovanja prosilcu, ali zmotno ocenil, da so procesne predpostavke za vložitev tožbe izpolnjene, ali pa tožbe in zahtevka v njej ni postavil tako, da zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk tožba ne bi bila zavržena.
ZGO-1 člen 66. ZGO-1B člen 123. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M2 Moste-Kodeljevo člen 29. ZUP člen 229, 229/2, 246, 246/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - novogradnja - nadomestna gradnja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranka v postopku
ZGO-1B je črtal pojem nadomestne gradnje, ki je bila opredeljena v 7.3 točki prvega odstavka 2. člena zakona, in zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo v prvem odstavku 3. člena ZGO-1. Zaradi obstoja prostorskih izvedbenih aktov, ki predvidevajo nadomestne gradnje je ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov določil, da mora biti nov objekt po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu (123. člen ZGO-1B), tako da niso dopustna nobena odstopanja niti v površini niti v gabaritih. V obravnavani zadevi novi objekt po velikosti ni enak odstranjenemu objektu, saj od prejšnjega objekta odstopa tako po etažnosti, kakor tudi po višini. Upoštevaje zakonske določbe 123. člena ZGO-1B predvidena nadomestna gradnja tako ni dopustna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prepoved ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja - minimalni socialni pogoji za preživetje - načelo sorazmernosti - možnost vračila sredstev v obrokih
Iz upravnih spisov izhaja, da se finančni položaj tožeče stranke od dodelitve brezplačne pravne pomoči do izdaje izpodbijanega sklepa dejansko ni spremenil, zato je uporaba 48. člena ZBPP v tem konkretnem primeru v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave in v nasprotju z načelom sorazmernosti.
ZVojI člen 21. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti člen 17.
vojni invalid - dodatek za posebno invalidnost - invalid - priznanje pravice do dodatka
Okvare zdravja, ki pri tožeči stranki predstavljajo podlago za priznanje vojne invalidnosti, niso zajete v 21. členu ZVojI, zato ni podlage za priznanje dodatka za posebno invalidnost.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - objekt - plavajoča naprava
Objekt je po 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov. Tožnik je v postopku sam navajal, da „plovila“ po reki ne premika, in da je ves čas na istem mestu. V tožbi celo navaja, da je objekt zavarovan s sidri, ki preprečujejo odplutje v primeru visoke Krke. S temi navedbami torej ne nasprotuje ugotovitvam inšpektorja, da je objekt s kovinsko konstrukcijo na vseh štirih vogalih povezan s tlemi. Zato tudi okoliščina, da objekt nima vgrajene komunalne opreme, sama po sebi še ne pomeni, da zanj gradbeno dovoljenje ni potrebno.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. ZGO-1 člen 62, 62/2.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku - pravni interes
Glede na drugi odstavek 43. člena ZUP je materialni predpis tisti, ki vzpostavlja razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja organa
Tožnik ni izpolnil pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na dolžnost obveščanja, saj tožene stranke v določenem 8-dnevnem roku ni obvestil o vložitvi predloga za začetek osebnega stečaja. Zato je odločitev o prenehanju pravice do brezplačne pravne pomoči pravilna.
inšpekcijski ukrep - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - ponovno odločanje o isti stvari
Inšpekcijski organ po prejemu pritožbe zoper sklep o zavrženju ni bil upravičen z izpodbijano odločbo ponovno odločati o pritožbi tožnice zoper odločbo, o kateri je pred tem že odločil (pa četudi napačno) s sklepom o zavrženju, zoper sklep pa je tožnica vložila pritožbo.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 238, 238/3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 44, 44/3, 44/3-3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - nova dejstva in novi dokazi
Po ZUP pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Z navedbami, da je zaradi pravnih stališč organa, izraženih v pozivih k dopolnitvi vloge, menila da organ teh dokazov ne bo štel za zadostne oziroma da jih ne bo upošteval pri odločitvi o zadevi, tožnica ni izkazala, da dejstev in dokazov upravičeno ni mogla navesti oziroma predložiti.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je mnenje komisije za cepljenje iz tretjega odstavka 22.c člena ZNB izvedensko mnenje, zato je treba dati strankam glede na določbe tretjega odstavka 146. člena in 194. člena ZUP pred izdajo odločbe možnost, da se o njem izjavijo, pri tem pa mora biti to mnenje tudi ustrezno argumentirano. Ne zadošča namreč samo ugotovitev, da razlogi za opustitev cepljenja niso bili ugotovljeni.
izbris iz registra upravnikov stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - etažna lastnina
Etažni lastniki vsake večstanovanjske stavbe sami odločajo ne le o določitvi upravnika, temveč tudi o odstopu od pogodbe o opravljanju upravniških storitev (60. člen SZ-1) in s tem ne posegajo v pravice etažnih lastnikov drugih večstanovanjskih stavb, s katerimi imajo skupne dele.
javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah - izvajalec gospodarske javne službe - opravljanje upravnih nalog - zavrženje tožbe
Služba, ki jo opravlja toženka, spada po 1. točki prvega odstavka 148. člena ZVO-1 med obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja. Ne iz ZVO-1, ne iz kakega drugega zakona pa ne izhaja, da bi bilo toženki podeljeno tudi pooblastilo za opravljanje upravnih nalog.
gradbeno dovoljenje pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - pravna korist
Ugovor tožnice, da bo z nameravano gradnjo poseženo v njeno pravico do zdravega življenjskega okolja, v postopku izdaje gradbenega dovoljenje ni relevanten, saj se nanaša na okoliščine, ki so predmet presoje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se namreč presoja, ali je zagotovljeno preprečevanje onesnaževanja okolja, preprečitev onesnaženja okolja večjega obsega, preprečevanje nastajanja odpadkov, preprečevanje nesreč in njihovih posledic itd.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev osebnega varovanja
Na podlagi neposrednih ugotovitev inšpektorja je bilo ugotovljeno, da je tožnica na recepciji opravljala storitev zasebnega varovanja s tem, ko je opravljala preverjanje oziroma dopuščanje vstopov oziroma izstopov posameznikov in prevoznih sredstev v varovane prostore z dvigom in spustom zapornice ter ugotavljanjem identitete v recepciji pravne osebe. Teh ugotovitev tožnica ne more omajati zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da del varnostnice ni opravljala.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok - načelo zaslišanja stranke
Toženka je odločitev, da je predlog za obnovo postopka prepozen, oprla izključno na dokaz, s katerim tožnica sploh ni bila seznanjena in se zato o njem tudi ni mogla izjaviti, zato je s tem zagrešila bistveno kršitev postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.