Organ je svojo odločitev utemeljil (le) z navedbo, da je po preučitvi prošnje in listin v spisu ter evidence prejetih zahtev za BPP ugotovil, da tožnica pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, ker je bila tožnici že izdana zavrnilna odločba istega organa z dne 1. 9. 2011. Organ ni navedel konkretne vsebine prošnje v obravnavanem postopku, kot tudi ne konkretne vsebine prošnje v postopku, zaključenem z odločbo z dne 1. 9. 2011. Obrazložitev sklepa pa mora vsebovati razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku, teh razlogov pa izpodbijani sklep nima.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Da se dohodnine ne plača, morajo biti po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 izpolnjeni trije pogoji - lastništvo nepremičnine, dejansko bivanje in prijavljeno stalno prebivališče - kumulativno, in to v obdobju zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Ni pa v zakonu izrecno določeno, da morajo biti vsi trije pogoji izpolnjeni prav na dan odsvojitve. Zahteva se le, da gre za najmanj triletno, neprekinjeno obdobje stalnega bivanja v lastni nepremičnini, ki se konča z njeno odsvojitvijo in ne z morebitnim drugačnim razpolaganjem, kot je npr. oddajanje nepremičnine v najem ali uporaba v poslovne namene. Le tako je namreč izpolnjen namen navedene določbe, ki je, kot izhaja iz predloga ZDoh-2, v oprostitvi davka od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo zavezančevega glavnega prebivališča.
Pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna davka. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. V obravnavanem primeru relevantna okoliščina, da je tožniku blago dostavil drug davčni zavezanec, ni izkazana. Tožnik z listinskimi dokazi ni uspel dokazati, da sta izdajatelja računov zanj resnično opravila zaračunane storitve. V postopku se je izkazalo, da ne ve s kom je konkretno sodeloval oz. ne pozna oseb, ki so storitve opravile, ne ve kdo je delal na posameznih objektih ter razen računov in splošnih podizvajalskih pogodb, nima dokumentov, ki bi izkazovali kdo je dela in dobave opravil. Zato ne gre za verodostojno dokumentacijo o poslovanju, ki jo mora tožnik voditi po ZDDV-1 in ZDavP-2 oz. v skladu s pozitivno zakonodajo.
Komisija za cepljenje je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dohodnina - dvojno obdavčevanje - mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja - dohodki umetnikov in športnikov - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Pogoji za to, da se davek v Sloveniji ne plača, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik, namreč ne izhaja, da bi bil nastop gostujočih gledališčnikov financiran z javnimi sredstvi druge države, to je Nemčije. Tega tudi ne dokazuje dopis nemškega gledališča, saj iz tega sledi samo, da je to gledališče financirano iz javnih sredstev, ne pa tudi, da je bilo iz javnih sredstev financirano konkretno gostovanje in s tem konkreten obisk gledališčnikov v Sloveniji, kot se to zahteva po določbah tretjega odstavka 17. člena Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumna zadeva - izvršilni postopek
Uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z izpodbijanjem vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je očitno nerazumno v smislu 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi teče postopek po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku na nepremičnine na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, zato tudi po mnenju sodišča ni razumno vlagati pravnih sredstev.
davek na motorna vozila - vračila davka - registracija osebnih avtomobilov - materialni predpis
Ob nesporni ugotovitvi, da so bila predmetna vozila že registrirana v Republiki Sloveniji, pa čeprav le za kratek čas, tožnik ni upravičen do vračila DMV po 11. členu ZDMV. Navedeni 11. člen ZDMV namreč ne razlikuje med registracijo in „začasno“ registracijo.
brezplačna pravna pomoč -pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Ker je tožnica v prošnji za BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči in priložila odločbo CSD z dne 22. 7. 2011 ter mnenje CSD z dne 6. 2. 2012, bi moral organ za BPP najprej zahtevati dopolnitev njene vloge s predložitvijo odločbe CSD za relevantno obdobje, oziroma glede na predloženo mnenje CSD z dne 6. 2. 2012, iz katerega izhaja, da nova odločba za denarno socialno pomoč za tožnico, ki je bila vložena v začetku januarja 2012, zaradi težav pri uvajanju novega programa še ni bila izdana, sam pri CSD opraviti poizvedbe v zvezi z izdajo odločbe v zadevi dodelitve denarne socialne pomoči tožnici. Šele če bi ugotovil, da tožnica denarne socialne pomoči, kot jo opredeljuje drugi odstavek 12. člena ZBPP, ne prejema, bi lahko nadaljeval z ugotavljanjem premoženjskega stanja tožnice.
ZBPP člen 12, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati tudi finančni položaj prosilca. Organ za BPP je preveril ne le dohodkovni cenzus prosilca in njegove žene, temveč tudi njun premoženjski cenzus. Ker je slednji presežen, je tožilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Glede na določbo 10. člena ZBPP in ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih in kazenskih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne določa, tožnica nima stvarne legitimacije za vložitev prošnje za BPP.
odobritev programa usposabljanja - upravna zadeva - obvezne sestavine odločbe - bistvena kršitev pravi postopka
Izpodbijani sklep ne vsebuje obveznih sestavin po ZUP, saj med drugim nima obrazložitve, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, katere so izdali neplačujoči gospodarski subjekti. Tožnik pa nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve in nabava resnično opravljene s strani izdajateljev računov. Očita se mu, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
davčni inšpekcijski nadzor - ustavitev postopka - davek od dobička pravnih oseb - prihodki - merjenje prihodkov od opravljenih storitev - odvetniške storitve
Iz določb 28. člena ZIN, kot tudi četrtega odstavka 135. člena ZUP, ki se po tretjem odstavku 2. člena ZDavP-2 uporablja tudi v davčnih postopkih, sledi, da mora organ, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka, le-tega izrecno ustaviti s sklepom.
Glede merjenja prihodov od opravljenih storitev se lahko uporabita dve metodi: metoda izpolnjenosti pogodbe in metoda stopnje dokončanosti del. Ker gre v razmerju med odvetnikom in stranko za mandatno razmerje, je delo končano, ko odvetnik v celoti izpolni mandat.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhaja, da se tožnik s predlagano mejo ni strinjal, kot to trdi tožnik v tožbi, temveč, da se ni strinjal z odmero (parcelacijo) parcele, zaradi česar ni podpisal zapisnika, šele v pritožbi pa je smiselno ugovarjal predlagani meji, s tem, ko je trdil, da je na mejni obravnavi svojo mejo pokazal. Prvostopenjski organ je tako glede na nejasnost tožnikovih izjav (in sledeč pravilnim napotkom drugostopenjskega organa) postopal pravilno, ko je tožniku v ponovnem postopku poslal poziv po 36. členu ZEN, pri čemer ga je izčrpno in pravilno opozoril na vse pravne posledice, tudi na to, da bo opravil ustno obravnavo, če bo tožnik poslal izjavo, da se s predlagano mejo ne strinja. Tožnik se na poziv organa ni odzval, zaradi česar je organ smel sprejeti izpodbijano odločitev.
Tožniku je bila predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pripomb na cenitveno poročilo in zadeva torej takrat ni bila ocenjena kot nerazumna. Vendar pa zgolj z vztrajanjem pri že vloženih pripombah in brez nadaljnje vsebinske utemeljitve tožnik ni izkazal razumnosti ponovne vložitve pripomb. V obravnavanem primeru namreč ni sporno, da se je cenilec o tožnikovih pripombah na cenitev v celoti izrekel in jim sledil s popravo pomote v označbi namembnosti objekta, v ostalem pa vztrajal pri rezultatih prvotne cenitve.
Presoje prošnje oziroma zadeve z vsebinskega vidika tožena stranka ne opravi nepooblaščeno: za tovrstno presojo je ne le pooblaščena, temveč jo je dolžna opraviti na podlagi 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravilna uporaba materialnega prava - razrešitev odvetnika
Organ za brezplačno pravno pomoč mora, ko dobi predlog odvetnika za njegovo razrešitev, postopati v skladu s 30. členom ZBPP in ne v skladu z 42. členom ZBPP, kot je to storil v obravnavanem primeru.
V obravnavanem primeru je med strankama sporna naknadna odmera DDV za avgust in september 2004 ter uporaba splošne 20% davčne stopnje. Tožnik je s tem, ko je njegov promet presegel mejni znesek, postal zavezanec za DDV. Gre namreč za davek, za katerega na podlagi 209. člena ZDavP velja sistem samoobdavčitve. Na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZDDV pa mora oseba, ki prvič postane davčni zavezanec, pri davčnemu organu vložiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je opravila promet v višini, ki presega zakonski limit iz prvega odstavka 45. člena ZDDV.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - podjemna pogodba - izdelava celotne podobe družbe
V konkretnem primeru je odločujoča okoliščina ugotovitev, da tožeča stranka v svoji poslovni dokumentaciji ni predložila verodostojnih dokazil, s katerimi bi lahko in tudi morala dokazati, da je njej zaračunane storitve zanjo tudi zares opravila družba, glede katere je bilo v postopku ugotovljeno, da je neplačujoči gospodarski subjekt. Dolžnost tožeče stranka je bila, da opravo storitev s strani navedene družbe ustrezno oziroma verodostojno dokumentira. Ob navedenih ugotovitvah na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati izrecna izjava zgoraj navedene družbe, da je od tožeči stranki izdanih računov odvedla DDV, na katero se sklicuje tožeča stranka.