Zaradi ravnanja tožeče stranke (obremenjevanje nepremičnin s hipoteko) in njenega načinom poslovanja so podani razlogi in nevarnost, da bo onemogočila ali znatno otežila izpolnitev davčne obveznosti. Tako je upravni organ svojo odločitev, da je potrebno izpolnitev predmetnega davčnega dolga ustrezno zavarovati, pravilno in ustrezno argumentiral.
davčni inšpekcijski nadzor - ustavitev postopka - davek od dobička pravnih oseb - prihodki - merjenje prihodkov od opravljenih storitev - odvetniške storitve
Iz določb 28. člena ZIN, kot tudi četrtega odstavka 135. člena ZUP, ki se po tretjem odstavku 2. člena ZDavP-2 uporablja tudi v davčnih postopkih, sledi, da mora organ, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka, le-tega izrecno ustaviti s sklepom.
Glede merjenja prihodov od opravljenih storitev se lahko uporabita dve metodi: metoda izpolnjenosti pogodbe in metoda stopnje dokončanosti del. Ker gre v razmerju med odvetnikom in stranko za mandatno razmerje, je delo končano, ko odvetnik v celoti izpolni mandat.
brezplačna pravna pomoč -pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Ker je tožnica v prošnji za BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči in priložila odločbo CSD z dne 22. 7. 2011 ter mnenje CSD z dne 6. 2. 2012, bi moral organ za BPP najprej zahtevati dopolnitev njene vloge s predložitvijo odločbe CSD za relevantno obdobje, oziroma glede na predloženo mnenje CSD z dne 6. 2. 2012, iz katerega izhaja, da nova odločba za denarno socialno pomoč za tožnico, ki je bila vložena v začetku januarja 2012, zaradi težav pri uvajanju novega programa še ni bila izdana, sam pri CSD opraviti poizvedbe v zvezi z izdajo odločbe v zadevi dodelitve denarne socialne pomoči tožnici. Šele če bi ugotovil, da tožnica denarne socialne pomoči, kot jo opredeljuje drugi odstavek 12. člena ZBPP, ne prejema, bi lahko nadaljeval z ugotavljanjem premoženjskega stanja tožnice.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, katere so izdali neplačujoči gospodarski subjekti. Tožnik pa nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve in nabava resnično opravljene s strani izdajateljev računov. Očita se mu, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
davek na motorna vozila - vračila davka - registracija osebnih avtomobilov - materialni predpis
Ob nesporni ugotovitvi, da so bila predmetna vozila že registrirana v Republiki Sloveniji, pa čeprav le za kratek čas, tožnik ni upravičen do vračila DMV po 11. členu ZDMV. Navedeni 11. člen ZDMV namreč ne razlikuje med registracijo in „začasno“ registracijo.
Komisija za cepljenje je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Glede na določbo 10. člena ZBPP in ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih in kazenskih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne določa, tožnica nima stvarne legitimacije za vložitev prošnje za BPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumna zadeva - izvršilni postopek
Uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z izpodbijanjem vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je očitno nerazumno v smislu 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi teče postopek po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku na nepremičnine na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, zato tudi po mnenju sodišča ni razumno vlagati pravnih sredstev.
Organ je svojo odločitev utemeljil (le) z navedbo, da je po preučitvi prošnje in listin v spisu ter evidence prejetih zahtev za BPP ugotovil, da tožnica pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, ker je bila tožnici že izdana zavrnilna odločba istega organa z dne 1. 9. 2011. Organ ni navedel konkretne vsebine prošnje v obravnavanem postopku, kot tudi ne konkretne vsebine prošnje v postopku, zaključenem z odločbo z dne 1. 9. 2011. Obrazložitev sklepa pa mora vsebovati razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku, teh razlogov pa izpodbijani sklep nima.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dohodnina - dvojno obdavčevanje - mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja - dohodki umetnikov in športnikov - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Pogoji za to, da se davek v Sloveniji ne plača, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik, namreč ne izhaja, da bi bil nastop gostujočih gledališčnikov financiran z javnimi sredstvi druge države, to je Nemčije. Tega tudi ne dokazuje dopis nemškega gledališča, saj iz tega sledi samo, da je to gledališče financirano iz javnih sredstev, ne pa tudi, da je bilo iz javnih sredstev financirano konkretno gostovanje in s tem konkreten obisk gledališčnikov v Sloveniji, kot se to zahteva po določbah tretjega odstavka 17. člena Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Da se dohodnine ne plača, morajo biti po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 izpolnjeni trije pogoji - lastništvo nepremičnine, dejansko bivanje in prijavljeno stalno prebivališče - kumulativno, in to v obdobju zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Ni pa v zakonu izrecno določeno, da morajo biti vsi trije pogoji izpolnjeni prav na dan odsvojitve. Zahteva se le, da gre za najmanj triletno, neprekinjeno obdobje stalnega bivanja v lastni nepremičnini, ki se konča z njeno odsvojitvijo in ne z morebitnim drugačnim razpolaganjem, kot je npr. oddajanje nepremičnine v najem ali uporaba v poslovne namene. Le tako je namreč izpolnjen namen navedene določbe, ki je, kot izhaja iz predloga ZDoh-2, v oprostitvi davka od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo zavezančevega glavnega prebivališča.
Tožniku je bila predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pripomb na cenitveno poročilo in zadeva torej takrat ni bila ocenjena kot nerazumna. Vendar pa zgolj z vztrajanjem pri že vloženih pripombah in brez nadaljnje vsebinske utemeljitve tožnik ni izkazal razumnosti ponovne vložitve pripomb. V obravnavanem primeru namreč ni sporno, da se je cenilec o tožnikovih pripombah na cenitev v celoti izrekel in jim sledil s popravo pomote v označbi namembnosti objekta, v ostalem pa vztrajal pri rezultatih prvotne cenitve.
Presoje prošnje oziroma zadeve z vsebinskega vidika tožena stranka ne opravi nepooblaščeno: za tovrstno presojo je ne le pooblaščena, temveč jo je dolžna opraviti na podlagi 24. člena ZBPP.
Če nastane dvom v verodostojnost računa, mora tisti, ki uveljavlja odbitek vstopnega DDV, dokazati, da se račun nanaša na dejansko opravljeno storitev ali prodajo blaga ter da ga je izdal upravičeni izdajatelj.
Davčna uprava je pooblaščena, da v primerih, ko ugotovi, da je bila pravica do odbitka vstopnega DDV izvedena z goljufijo, z učinkom za nazaj zahteva vračilo odbitih zneskov.
Pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna davka. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. V obravnavanem primeru relevantna okoliščina, da je tožniku blago dostavil drug davčni zavezanec, ni izkazana. Tožnik z listinskimi dokazi ni uspel dokazati, da sta izdajatelja računov zanj resnično opravila zaračunane storitve. V postopku se je izkazalo, da ne ve s kom je konkretno sodeloval oz. ne pozna oseb, ki so storitve opravile, ne ve kdo je delal na posameznih objektih ter razen računov in splošnih podizvajalskih pogodb, nima dokumentov, ki bi izkazovali kdo je dela in dobave opravil. Zato ne gre za verodostojno dokumentacijo o poslovanju, ki jo mora tožnik voditi po ZDDV-1 in ZDavP-2 oz. v skladu s pozitivno zakonodajo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje opravljena dejanja pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč
Drugi odstavek 11. člena ZBPP se nanaša tudi na nujno brezplačno pravno pomoč, ki je sicer v zakonu urejena v 36. členu. Tudi dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč torej obsega le tista dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
ZBPP člen 12, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati tudi finančni položaj prosilca. Organ za BPP je preveril ne le dohodkovni cenzus prosilca in njegove žene, temveč tudi njun premoženjski cenzus. Ker je slednji presežen, je tožilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Zato samo dejstvo, da so bile odvetniške storitve, za katere je bil tožnik pooblaščen na podlagi odločbe, opravljene, na odločitev ne more vplivati.
V napotnici je tožnik navedel, da je bila ustavna pritožba vložena 30. 8. 2011. Iz navedenih podatkov, ki jih je tožnik sam navedel v napotnici, je organ za BPP pravilno zaključil, da napotnice tožnik ni vrnil v roku 8 dni po opravljeni storitvi in da torej ni upravičen do plačila storitev BPP.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhaja, da se tožnik s predlagano mejo ni strinjal, kot to trdi tožnik v tožbi, temveč, da se ni strinjal z odmero (parcelacijo) parcele, zaradi česar ni podpisal zapisnika, šele v pritožbi pa je smiselno ugovarjal predlagani meji, s tem, ko je trdil, da je na mejni obravnavi svojo mejo pokazal. Prvostopenjski organ je tako glede na nejasnost tožnikovih izjav (in sledeč pravilnim napotkom drugostopenjskega organa) postopal pravilno, ko je tožniku v ponovnem postopku poslal poziv po 36. členu ZEN, pri čemer ga je izčrpno in pravilno opozoril na vse pravne posledice, tudi na to, da bo opravil ustno obravnavo, če bo tožnik poslal izjavo, da se s predlagano mejo ne strinja. Tožnik se na poziv organa ni odzval, zaradi česar je organ smel sprejeti izpodbijano odločitev.